Dva slovenska državljana naj bi že zapustila Kabul, en ostaja v Afganistanu

Po tem, ko je včeraj obrambni minister in predsednik NSi-ja Matej Tonin zagotovil, da bodo tri slovenske državljane, ki so še ostali v Afganistanu, čim prej evakuirali, sta se po neuradnih informacijah, s katerimi razpolaga zunanje ministrstvo, na letalo v Kabulu, ki je vzletelo v smeri Katarja, ponoči vkrcala dva slovenska državljana. Še en slovenski državljan ostaja v Afganistanu.

V ponedeljek so bili v Afganistanu še trije slovenski državljani, eden je namreč državo zapustil že pred tem. Ponoči pa naj bi Kabul uspelo zapustiti še dvema Slovencema, medtem kot en ostaja v državi.

Kot pojasnjujejo na MZZ, se slovenski državljani niso obrnili nanje za pomoč, evakuacijo pa ureja njihov delodajalec.
Eden od slovenskih državljanov je odhod iz Kabula na krovu ameriškega letala dokumentiral tudi na svojem družbenem profilu. Glede na posnetek več ljudi sedi na tleh.





Včeraj je na pomoč pri evakuaciji iz Afganistana čakalo še skoraj 20 domačinov, in sicer sodelavcev Slovenske vojske in njihovih ožjih družinskih članov. Trije Slovenci, ko navaja portal 24ur.com, so bili v Afganistanu službeno, delali pa so za zasebno varnostno službo. Kljub kaosu in izrednim razmeram, ki vladajo v Kabulu in povsod po državi, jim je včeraj dopoldne uspelo priti do letališča, kjer so počakali v t. i. zeleni coni. Od hotela v bližini letališča pa do končnega cilja so sicer potrebovali kar pet ur, na kontrolnih točkah so namreč že bili talibi. Ti pa naj bi po informacijah Admirja Barčiča, ki je vez med slovensko trojico in domovino, celo pomagali narediti prostor za konvoj, da so lahko šli mimo, še piše 24ur.com.

Več držav je že začelo pospešeno evakuirati svoje državljane in afganistanske sodelavce. Tudi na Slovenijo se je nedavno za pomoč obrnilo več afganistanskih državljanov, ki so sodelovali s Slovensko vojsko. Obrambni minister Matej Tonin je v ponedeljek pojasnil, da gre za nekaj manj kot 20 afganistanskih državljanov. Afganistanski sodelavci slovenske vojske so že imeli možnost, da se skupaj s svojimi družinami umaknejo na varno skupaj z italijansko vojsko, kar da je velika večina izkoristila. Nekateri pa so še ostali v Afganistanu in Slovenija v zadnjih dneh intenzivno ureja logistične podrobnosti, da bi jim omogočila varen umik iz države, je še dejal Tonin.


 

Evakuacijski leti iz Kabula se nadaljujejo

Zjutraj po lokalnem času so spet odprli letališče v Kabulu, ki je bilo zaprto zaradi kaosa, ko so ljudje v želji po čim prejšnji zapustitvi države vdrli tudi na pristajalne steze, posnetki so prikazovali ljudi, ki so tekali ob letalu. Države tako danes nadaljujejo  evakuacijske lete, je sporočil predstavnik zveze Nato v Afganistanu Stefano Pontecorvo. Danes je tako z letališča poletelo že več letal. Na enemu od prvih evakuacijskih letov danes naj bi Američani s transportnim letalom odpeljali več kot 600 ljudi.

Tuje države danes nadaljujejo poskuse reševanja svojih državljanov in Afganistancev iz Kabula. Po vrnitvi talibov na oblast se številni bojijo morebitnega maščevanja. Na transportnem letalu ameriške vojske je tako iz Kabula proti Katarju poletelo okoli 640 afganistanskih civilistov. Po podatkih proizvajalca tega letala, družbe Boeing je na krovu sicer uradno prostora za 134 potnikov. Na fotografiji iz notranjosti letala pa je videti, kako množica ljudi tesno eden ob drugem sedi na tleh ogromnega letala.



Z letališča v Kabulu je danes v smeri Uzbekistana poletelo tudi prvo nemško vojaško letalo, na njem pa je bilo le sedem ljudi, poroča nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. Predstavnik krščanskih demokratov (CDU) Johann Wadephul je za radio Deutschlandfunk potrdil, da je bilo na krovu le sedem ljudi, saj so imeli na voljo le pol ure za vkrcavanje in so vzeli tiste ljudi, ki so bili že tam. Pred tem namreč niti niso vedeli, ali in kdaj bodo lahko pristali, zato na letališču ni bilo več ljudi z njihovega seznama za evakuacijo, je dodal. Da je šlo za težke razmere, je danes potrdila tudi obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer, ki pa se ni želela odzvati glede števila rešenih oseb. Nemški zunanji minister Heiko Maas je medtem v ponedeljek za televizijo ARD napovedal, da imajo na seznamu za evakuacijo tudi sodelavce nevladnih organizacij in kulturnih društev, novinarje in aktiviste.

Nemški razvojni minister Gerd Müller pa je danes sporočil, da Nemčija ukinja razvojno pomoč Afganistanu. Nemška vlada se je v preteklosti zavezala, da bo Afganistanu letno nakazala 430 milijonov evrov, s čimer je postala eden največjih donatoric v državi. Ta denar je bil namenjen usposabljanju lokalnih policijskih sil, krepitvi pravosodnega sistema, boju proti korupciji in krepitvi pravic žensk, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »V to državo ne bomo poslali niti centa več, če bodo talibani prevzeli popoln nadzor, uvedli šeriatsko pravo in državo spremenili v kalifat,« je dejal Müller, ki je prav tako poudaril, da si Nemčija trenutno prizadeva dokončati evakuacijo svojega osebja iz Afganistana.



Iz Kabula je danes odšlo že tudi indijsko letalo z indijskimi državljani. Na krovu je bilo več kot 120 ljudi.



Ameriška televizija CNN je poročala, da so se talibi namestili v bližini letališča, kjer naj bi skušali nadzorovati množico ljudi. Ti so namreč skušali na letališče priti tudi s plezanjem čez več kot tri metre visok zid. Obstajajo pa nepotrjena poročila, da naj bi jih talibi skušali zadržati pri tem.

Dramatična fotografija prikazuje, kako obupani so mnogi Afganistanci, ki želijo pobegniti iz države. Na stotine Afganistancev je v nedeljo uspelo priti v na pol odprto rampo letala C-17 ameriških letalskih sil, ki je od Kabula letel v Katar, in sicer le nekaj ur po tem, ko so talibi prevzeli prestolnico. Posadka se je – namesto, da bi jih prisilili, da se umaknejo – odločila za vzlet, je poročanje ameriškega spletnega mesta Defense One povzel BBC. Na letalu je bilo okoli 640 ljudi, kar je največ, kar jih je kdajkoli poletelo z letalo C-17.

Včeraj je v kaosu na letališču življenje izgubilo najmanj pet ljudi, med njimi trije, ki so po vzletu padli z letala.

Pozivi k spoštovanju človekovih pravic in humanitarni pomoči

Ves svet pa poziva Afganistan oziroma talibe, da naj ne kršijo človekovih pravic, tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je opozoril na kršenje človekovih pravic, predvsem žensk in deklet. Po družbenem omrežju twitter je zaokrožil video, ki prikazuje skupino žensk, ki se je zbrala na ulicah Kabula in prosila talibe, naj jim ne odvzamejo političnih in državljanskih pravic ter jih omogočijo gospodarske dejavnosti.



 Iz sveta se vrstijo pozivi glede humanitarne pomoči za Afganistan. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentioloni je pozval k oblikovanju humanitarnega koridorja. Ameriški predsednik Joe Biden pa je napovedal 500 milijonov dolarjev dodatne pomoči.

»Menim, da se bo morala Evropa gotovo pripraviti na humanitarne koridorje in organizirano sprejemanje, tudi da se bo tako izognila nenadzorovanim tokom nezakonitih migrantov. Oziroma vsaj države, ki so pripravljene to storiti, bi se morale,« je dejal Gentiloni v intervjuju za časnik Il Messaggero.

Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je pozno v ponedeljek na twitterju pozval talibe k takojšnjemu in brezpogojnemu dostopu do najbolj ranljivih, pri čemer jih je 90 odstotkov žensk. Zagotovil je, da bodo pomagali tudi v prihodnje. »Ogromne humanitarne potrebe so se še povečale zaradi spopadov,« je dodal.



Več evropskih poslancev pa se je zavzelo za varen odhod evropskih državljanov in afganistanskih sodelavcev. Po njihovem se bo morala EU nujno soočiti tudi s humanitarno krizo v državi, so sporočili predsedniki odborov parlamenta za zunanje zadeve, za razvoj in delegacije za odnose z Afganistanom. London pa pripravlja novo shemo preseljevanja za afganistanske begunce, ki jo bodo predvidoma predstavili danes in naj bi olajšala prihod v Veliko Britanijo najbolj ranljivim. Premier Boris Johnson naj bi ob tem pozval k usklajenemu globalnemu odzivu, poroča britanski BBC.

Podobno je k pomoči za afganistanske begunce vse države danes pozval Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR). Po njihovem prepričanju bi morale države sprejeti te begunce, obenem pa prenehati z deportacijami zavrnjenih prosilcev za azil iz Afganistana. »Države imajo pravno in moralno odgovornost ponuditi zatočišče tistim, ki bežijo iz Afganistana in beguncev ne prisiliti v vrnitve,« je dejala tiskovna predstavnica Shabia Mantoo.

Na drugi strani pa so iz Grčije danes sporočili, da ne bodo dovolili migrantom iz Afganistana, da prečkajo njeno mejo, je zagotovil migracijski minister Notis Mitarakis. Kot je dodal, ne bodo znova postali vstopna točka za ljudi, ki želijo priti do Evropske unije, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Mitarakis je poudaril potrebo po skupni migracijski politiki. Njegova država pa bo še naprej strogo nadzorovala mejo s Turčijo tako na kopnem kot na morju, je dodal. »Ne želimo si ponoviti leta 2015,« je še povedal.

Uzbekistan, soseda Afganistana, je prav tako danes sporočil, da namerava preprečiti migracijske toke. Kakršnikoli poskus kršenja meje bodo strogo prepovedali v skladu z zakonom, so danes sporočili z zunanjega ministrstva.





Četudi so talibi ob zavzetju Afganistana in namestitvi v predsedniško palačo zagotavljali, da ne bodo prelivali krvi in da želijo Afganistancem omogočiti boljše življenje, so že včeraj tuji mediji poročali o kršenju in incidentih. Medtem ko so mnogi Afganistanci hiteli proti letališču, so se na drugi strani ostali zaprli v domove, kjer v strahu čakajo, kaj sledi in zato raje ostajajo doma.

Kot navaja BBC, so ulice prazne, prometa ni veliko, ljudje pa živila kupujejo v nekaterih trgovinah, ki so še odprte, supermarketi in veliki nakupovalni centri so povečini zaprti. V zadnjih dneh je vrednost dolarja narasla in ker Afganistansko gospodarstvo temelji na uvozu, so se cene v trgovinah nekoliko zvišale. Kot je za britanski BBC dejal eden od njihovih poročevalcev na terenu, sicer ni posebnih pravil, da ljudje ne bi smeli zapuščati domov in celo snemati, kaj se dogaja. A dejstvo je, da so talibi prevzeli nadzor nad vsem, celo nad prometom, oborožene moške s turbani pa je mogočen videti na vsakem vogalu.