Talibi prihajajo

»Nikoli nismo skrivali, da imamo stike s talibi. Ti so del afganistanske družbe,« je v torek izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ko je potrdil, da bodo na začetku septembra na mednarodne pogovore o reševanju iz krize v Afganistanu prišli tudi zastopniki gibanja, ki je v Rusiji uradno prepovedano.

Lavrov je s tem še uradno potrdil že staro novico, da so 4. septembra v rusko prestolnico na mednarodno konferenco o Afganistanu poleg predstavnikov dvanajstih držav in uradnih oblasti v Kabulu povabili tudi zastopnike uporniških talibov, ki da so povabilo sprejeli. Srečanje bo potekalo v okviru tako imenovanega moskovskega formata, ki so ga vzpostavili lani, k sodelovanju pa povabili afganistanske sosede, več drugih držav v regiji, ZDA in Afganistance, da bi po besedah Lavrova »s pomočjo zunanjih igralcev začeli dialog v Afganistanu«. Talibe bo menda zastopalo »vodstvo njihovega političnega urada«, ki ima sedež v Dohi in ne predstavlja vsega gibanja, a z njihovo navzočnostjo se strinja tudi uradni Kabul, so sporočili ruski mediji. Ti imajo nekaj nevšečnosti s poročanjem o teh uradnih povabljencih, ki pripadajo v Rusiji prepovedanemu terorističnemu gibanju, ki se je na seznamu vseh 22 doslej uradno prepovedanih organizacij uvrstilo na »častno« osmo mesto. Po zakonu morajo ob vsaki omembi imena talib svoje občinstvo vedno znova poučiti, da gre za organizacijo, ki je v Rusiji prepovedana.
 

Pompeo podprl začetek pogajanj s talibi

Da je Rusija na drugo srečanje v okviru moskovskega formata povabila tudi talibe, je sredi prejšnjega meseca razkril posebni predstavnik ruskega predsednika za Afganistan Zamir Kabulov. V pogovoru za časnik Kommersant je povedal, da v Afganistanu ni mogoče pričakovati nikakršnega napredka, če se ne bodo začela pogajanja med uradnimi oblastmi in talibi, ki »so zelo vključeni v afganistansko vojaško in politično življenje, saj je zdaj pod njihovim nadzorom že več kot polovica države«. Po njegovih besedah so talibi vzpostavili vzporedni sistem vladanja, med drugim svoje sodstvo, ki da mu Afganistanci zaupajo bolj kot uradnemu. Zato je namen srečanj v moskovskem formatu, da pripomorejo k dialogu med afganistansko vlado in talibi.

Talibi bodo v Moskvo prišli, na srečanju pa tako kot na prvem, ki je bilo marca lani, poleg gostiteljev pričakujejo še predstavnike Afganistana, Indije, Irana, Kazahstana, Kirgizije, Kitajske, Pakistana, Tadžikistana, Turkmenistana in Uzbekistana. A tudi tokrat so povabilo zavrnili v Washingtonu. Po njihovem mnenju je ameriška udeležba nesmiselna, saj da srečanje ne bo v ničemer prispevalo k rešitvi problemov v državi, ki so jo skupaj z Britanci napadli 7. oktobra 2001. V Rusiji so ameriško odločitev obžalovali, ni pa bila za njih, kakor so zapisali v sporočilu ruskega zunanjega ministrstva, »nikakršno pretirano presenečenje«. »Ameriška odločitev ponovno razgalja lažnivost miroljubne retorike Washingtona glede Afganistana, trpečega naroda, ki je zaradi politike ZDA do te države v zadnjih 17 letih doživel in še doživlja nezaslišane nesreče in ogromne izgube,« so ugotovili v Moskvi.

Analitiki ugotavljajo, da je za ta ameriško-ruska razhajanja pri afganistanskem vprašanju bolj kriva nova hladna vojna, ki se je med državama razplamtela v zadnjih letih, kot nestrinjanje glede odnosa do talibov. V Washingtonu je bilo že večkrat slišati, da bi se morali začeti pogajati z gibanjem, ki so ga Američani sami pomagali vzpostaviti v času, ko je sovjetska vojska vkorakala v Afganistan.

Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je pred dobrim mesecem, ko je nepričakovano obiskal Kabul, podprl prizadevanja afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija za začetek pogajanj s talibi. Ti sporočajo, da so pripravljeni na neposredne pogovore z Američani, zagotavljajo, da jih vojskovanje zunaj afganistanskih meja ne zanima, in trdijo, da je Islamska država za njih enako huda sovražnica kot za Rusijo ali ZDA.

Ruska zanka

Prav ta zadnja trditev je vzrok, da so začeli tako v Moskvi kot v Washingtonu razmišljati, da je v afganistanski mirovni proces nujno treba vključiti tudi talibe. Nemirni Afganistan je postal zatočišče za islamske skrajneže, ki so doživeli poraz v Iraku in Siriji. A Kabulov je povedal, da so ti doslej »na srečo navzoči le v devetih od 34 afganistanskih regij, čeprav so te na žalost skoraj vse na severu in mejijo na srednjo Azijo«, medtem ko so njihovi sovražniki talibi usidrani že v vseh delih države.

Prihod talibov v Moskvo je svojevrstni uspeh, saj se po besedah ruskega diplomata Kabulova talibi doslej niso hoteli pogajati s predstavniki uradnih afganistanskih oblasti, ker jih imajo za nelegitimni marionetni režim, ki so ga jim postavili Američani.

»Nočejo se pogovarjati z njimi, ampak se hočejo ločeno pogajati z Američani,« je želje talibov razkril Kabulov. Američani so se odločili, da se pod rusko taktirko takšnih pogajanj ne bodo udeležili. A kot je pred kratkim ugotavljal komentator revije Diplomat s sedežem v Tokiju, v Moskvi menijo, da lahko Washington prisilijo, da se bo moral z njimi pogovarjati o tem, kako vključiti talibe v mirovna pogajanja. »Tako kot je Rusija delovala kot diplomatski most med režimom sirskega predsednika Bašarja al Asada in ZDA, ko so se pogajali o uničenju sirskega kemičnega orožja,« je zapisal komentator.