Afganistanci so se danes, po tem, ko so talibani včeraj v Kabul vstopili brez izstreljenega naboja in se po prebegu afganistanskega predsednika Ašrafa Ganija namestili v predsedniški palači, zbudili v »novi, drugačen svet«, kot navaja BBC.

Po skoraj dvajsetih letih je namreč Afganistan zopet pod nadzorom talibanov, ki so v nedeljo skoraj brez težav prevzeli tudi glavno mesto Kabul (Afganistan so zavzeli v desetih dneh). V mestu vlada kaos, ulice nadzorujejo oboroženi moški s turbani, več tisoč ljudi pa je prebegnilo na letališče v Kabulu, saj upajo, da bodo lahko v naslednjih dneh zapustili državo, medtem so talibani sicer ustavili vse komercialne polete iz letališča v Kabulu.

Omogočali naj bi le še evakuacijske polete. Prav let je edina možnost za izhod iz države, talibani namreč nadzorujejo vse kopenske meje, navaja Guardian.



Zaradi množice civilistov, ki so vdrli na območje letališča v Kabulu, je sicer delovanje letališča za vojaška in civilna letala trenutno ustavljeno, je sporočilo ameriško obrambno ministrstvo. Ljudje, ki želijo zapustiti Afganistan, so zasedli tudi pristajalno-vzletno stezo.

Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavil, da si ameriške sile skupaj s turškimi prizadevajo umakniti ljudi s steze, vendar ni jasno, kako dolgo bo to trajalo.





Slovensko zunanje ministrstvo je na twitterju objavilo izjavo, v kateri izraža veliko zaskrbljenost zaradi poslabšanja razmer v Afganistanu. »Treba je končati nasilje, zaščititi civilno prebivalstvo, zlasti ženske in dekleta, in ohraniti osnovne standarde človekovih pravic,« so ob tem zapisali.

Za STA so na zunanjem ministrstvu še pojasnili, da še zbirajo informacije o morebitnih slovenskih državljanih, ki bi še bili v Afganistanu. Zaenkrat jih za pomoč ni zaprosil nihče. Vsi vojaki, ki so delovali v Afganistanu, pa so se v domovino vrnili že 20. maja.


 

Janša razmere označil za največji poraz za Nato

Premier Janez Janša je danes na Twitterju označil razmere v Afganistanu za največji poraz za zvezo Nato v zgodovini. Dodal je, da smo kot del zavezništva zanj soodgovorni. O razmerah v Afganistanu je danes Janša govoril tudi s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem.

»Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj je simbol konca neke dobe,« je tvitnil premier.

Že pred tem na Twitterju sporočil, da je o razmerah v Afganistanu govoril s Plenkovićem. Premiera sta med drugim govorila tudi o ukrepih za varovanje zunanjih meja Evropske unije pred okrepljenim valom ilegalnih migracij in potrebi po hitri širitvi schengenskega območja.
 

V Kabulu še trije slovenski državljani

Obrambni minister Matej Tonin je danes povedal, da so v Kabulu še trije slovenski državljani, ki jih vojska poskuša evakuirati. Še do nedavnega so bili sicer štirje, a je Slovenija enega uspešno evakuirala, je dejal v izjavi za medije.

Preostali trije so še vedno v bližini letališča v Kabulu, kjer se vojska pripravlja in ureja njihovo evakuacijo z območja, je povedal Tonin. Informacij o njihovi identiteti in zakaj so bili v času nemirov v Afganistanu, Tonin ni želel razkriti. Kot je še povedal, je Slovenska vojska v Afganistanu sodelovala z italijansko, zato so prevajalce in drugo osebje najemali preko Italije. Afganistanski sodelavci slovenske vojske so že imeli možnost, da se skupaj s svojimi družinami umaknejo na varno skupaj z italijansko vojsko, kar da je velika večina izkoristila. 

Nekateri so medtem upali na izboljšanje položaja in te možnosti niso izkoristili, zato so trenutno še v Afganistanu. Obrnili so se na Slovenijo, ki v zadnjih dnevih intenzivno ureja logistične podrobnosti, da bi jim omogočila varen umik iz države, medtem ko se stvari iz ure v uro spreminjajo, je še dejal Tonin. Predsednik republike Borut Pahor je danes za STA poudaril, da je prav, da Slovenija po svojih najboljših možnostih pomaga tistim Afganistancem, ki so pomagali pri opravljanju nalog slovenskih vojakov. Njihova življenja so po njegovem mnenju v sedanjih razmerah v Afganistanu brez dvoma ogrožena.

»Naše sporočilo tem ljudem je, da jih ne bomo pustili samih, da bomo v Sloveniji izpeljali vse potrebne procese, da bomo zadeve tudi pravno uredili v zvezi z azilom in ostalimi stvarmi in ko bo primerno časovno okno in ko bomo imeli primerne logistične zmogljivosti, bomo tudi naredili premik najprej v eno drugih varnih držav, potem pa tudi naprej v Slovenijo,« je še dejal Tonin.

Zaenkrat pa še ni več znanega o afganistanskih državljanih, ki so sodelovali s Slovensko vojsko in so zaprosili za pomoč in za zaščito pred maščevanjem talibanov. Na obrambnem ministrstvu so v petek zagotovili, da so v rednem stiku z njimi, a da se še preučujejo konkretne možnosti Slovenije za nudenje pomoči njim in članom njihovih družin.
 

V širši slovenski politiki zaskrbljenost zaradi razmer

Koordinator Levice Luka Mesec meni, da so talibani po 20 letih zahodne intervencije v Afganistanu v bistvu močnejši, kot so bili takrat, ko so zahodne sile tja prišle. To je po njegovem mnenju še en argument proti zahodnim intervencijam v tretjih državah.

Poslanec LMŠ Nik Prebil meni, da bi Slovenija, Evropa in cel svet morali biti zaskrbljeni nad kaotičnimi razmerami v Afganistanu. V LMŠ pričakujejo, da bo Slovenija aktivno pomagala tistim, ki so v Afganistanu pomagali zavezniškim silam.
.
Podpredsednik SD Matjaž Nemec opozarja, da mednarodna skupnost, EU in z njo Slovenija ne smejo gledati stran ob dogajanju v Afganistanu. Opozoril je, da smo dolžni poskrbeti za ljudi, ki so v Afganistanu delali za SV, ter z drugimi državami članicami solidarno tudi za sodelavce misije EU. Vlado Nemec poziva k sodelovanju v skupnih mednarodnih prizadevanjih, da se tujim in afganistanskim državljanom omogoči miren odhod iz države.

Po ocenah poslanca SAB Andreja Rajha gre za veliko odgovornost mednarodne skupnosti. »Očitno 20-letna prisotnost zavezniških sil v Afganistanu in urjenje tamkajšnjih sil ni bilo učinkovito,« je dejal.

»Dogovor med ZDA in Albanijo ter Makedonijo o sprejemu Afganistancev je del širšega ameriškega načrta destabilizirati Evropo. Sorosevim načrtom uničiti Evropo se moramo upreti! Nikakor nobenih Afganistancev v Slovenijo,« meni vodja SNS Zmago Jelinčič.

V DeSUS menijo, da je bila prisotnost Nata v Afganistanu ključna za zagotavljanje nemotenega in uspešno izvedenega mirovnega procesa. Nato bo zdaj po njihovem mnenju pred eno izmed najtežjih preizkušenj.

Nevladne in humanitarne organizacije vlado pozivajo k sprejetju sklepa o takojšnjem umiku oseb, ki so v Afganistanu podpirale in sodelovale s Slovensko vojsko ter njihovih družinskih članov, so danes sporočili iz Centra za pravno varstvo človekovih pravic in okolja.


 

Z letališča v Kabulu poročajo o smrtnih žrtvah

Z letališča se ves dan vrstijo pretresljivi prizori ljudi, ki skušajo za vsako ceno priti na letala, da bi odšli iz Afganistana. Ameriški vojaki naj bi pri tem ubili dve osebi, ki sta grozili z orožjem, je še potrdilo ameriško obrambno ministrstvo. Trije ljudje naj bi umrli, ko so se skušali oprijeti letala.

Sicer se je na tisoče ljudi zgrnilo na letališče. Posnetki kažejo ogromno množico ljudi na ploščadi na letališču, kjer letala običajno vkrcavajo potnike. Po navedbah prič vlada kaos. Z letališča Hamida Karzaja prihajajo dramatični posnetki z množico več tisoč ljudi na prostoru, kjer so parkirana letala za izkrcanje in vkrcanje potnikov. Med drugim so ljudje tekli ob letalu ameriške vojske, ko se je to že vozilo po stezi. Nekateri so se skušali ob strani oprijeti letala.

Na drugih posnetkih je videti civiliste, ki so plezali po ograji stopnišča, da bi se vkrcali na eno od prenapolnjenih letal. Nekaterim so pomagali, da so preplezali ograjo, drugi so viseli z nje.



Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je pozval mednarodno skupnost, naj sodeluje pri zatiranju globalne teroristične grožnje v Afganistanu, potem ko so nadzor nad državo prevzeli talibani. Na hitro sklicani nujni seji Varnostnega sveta ZN je poudaril, da si Afganistanci »zaslužijo našo popolno podporo«.

»Mednarodna skupnost se mora združiti, da zagotovi, da Afganistan nikoli več ne postane platforma ali varno zatočišče terorističnim organizacijam,« je poudaril Guterres. Vse države je pozval, naj izkoristijo vsa orodja, ki so na voljo, da zatrejo globalno teroristično grožnjo v Afganistanu in zagotovijo spoštovanje temeljnih človekovih pravic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sedemdeset držav je sicer skupaj z ZDA že izdalo skupno izjavo, v kateri talibane pozivajo, naj ljudem dovolijo odhod iz države, poročajo tuji mediji. Na mednarodnem letališču v Kabulu je sicer evakuirano tudi vse osebje veleposlaništva, ameriške sile pa poskušajo zavarovati letališče, pri tem opozorilno streljajo v zrak. Danes popoldan se bo zaradi razmer v Afganistanu sešel tudi varnostni svet ZN. O položaju v Afganistanu bodo v torek razpravljali zunanji ministri članic EU, so potrdili danes v Bruslju. Že danes popoldne se bo na to temo preko videokonference sestal politično-varnostni odbor EU. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je na twitterju sporočil, da je za torek sklical izredno srečanje zunanjih ministrov EU.



Evropske države skušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane in tudi tiste Afganistance, ki so jim pomagali med njihovim delovanjem v tej državi. Američani so medtem izpraznili veleposlaništvo v Kabulu in osebje preselili na letališče. Podobno so storili tudi Britanci. Nad stavbami veleposlaništev obeh držav je medtem zaplapolala talibanska zastava. Britanski obrambni minister Ben Wallace je v pogovoru za Sky News zaradi tega izrazil razočaranje in dejal, da je to nekaj, česar si zagotovo niso želeli.

Dodal je, da je zdaj njihova prioriteta predvsem zagotoviti čim hitrejšo evakuacijo britanskih državljanov in Afganistancev, ki so povezani z Veliko Britanijo. »Naš cilj je okoli 1200 do 1500 odhodov na dan v skladu z zmogljivostjo naših letal in upam, da nam bo to uspelo vzdržati,« je dodal.

Nemci so medtem del svojega diplomatskega osebja že umaknili v Katar, v Kabul pa sta zjutraj poleteli novi letali, s katerima naj bi odpeljali nemške državljane in Afganistance, ki so povezani z Nemčijo. Na tem letalu je tudi skupina nemških vojakov, ki bodo pomagali zagotoviti uspešno evakuacijo.

Letali pa v Kabulu nista uspeli pristati, saj so razmere na letališču precej kaotične. Po nabavi goriva v Bakuju je eno od letal znova poletelo proti Kabulu, saj upajo, da jim bo uspelo izprazniti pristajalno stezo.

Še ena ekipa pa naj bi v Taškentu v Uzbekistanu vzpostavila točko za evakuirane, je poročala nemška tiskovna agencija DPA. Gre za največjo evakuacijo nemške vojske in tudi najbolj nevarno, je v nedeljo zvečer opozorila nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer.

Francija bo medtem svoje državljane in afganistanske sodelavce začela umikati v bazo v Združenih arabskih emiratih, je danes sporočila obrambna ministrica Florence Parly. Prvi polet iz Kabula nameravajo izvesti danes, je še dejala po poročanju AFP.
Nizozemska je napovedala, da bo v Afganistan poslala več vojaških letal, da bo iz države rešila svoje državljane in tamkajšnje sodelavce. Eno letalo je že na poti, je danes sporočila obrambna ministra Ank Bijleveld.



Na drugi strani pa je tiskovna predstavnica vlade v Pekingu po vrnitvi talibanov na oblast sporočila, da je kitajska pripravljena na prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom in pozdravlja možnost za poglobitev vezi s to državo, s katero si deli okoli 76 kilometrov meje. »Talibani so večkrat izrazili upanje v razvoj dobrih odnosov s Kitajsko in se veselijo sodelovanja Kitajske pri obnovi in razvoju Afganistana,« je povedala Hua Chunying. »To pozdravljamo. Kitajska spoštuje pravico Afganistancev, da neodvisno odločajo o svoji usodi, in je pripravljena nadalje razvijati prijateljske odnose in sodelovanje z Afganistanom,« je dodala po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Kitajsko veleposlaništvo v Kabulu po njenih besedah ostaja odprto, čeprav je Peking zaradi vse slabših varnostnih razmer že pred meseci iz države začel umikati svoje državljane. V današnji izjavi je veleposlaništvo kitajske državljane, ki ostajajo v Afganistanu, pozvalo, naj pozorno spremljajo varnostne razmere in se zadržujejo v notranjih prostorih.

Ruski veleposlanik v Afganistanu se bo v torek sestal s talibani, Rusija pa se bo o priznanju njihove vlade odločila na podlagi njihovega ravnanja, je danes sporočila Moskva. Njen veleposlanik v Kabulu Dmitrij Žirnov je medijem povedal, da so talibani že vzpostavili »javni red«, varujejo rusko veleposlaništvo, šole za dekleta pa ostajajo odprte. »Naš veleposlanik je v stiku s talibanskim vodstvom, jutri se bo srečal s talibanskim koordinatorjem za varnost,« je predstavnik zunanjega ministrstva Zamir Kabulov povedal v pogovoru za moskovsko radijsko postajo Eho. Pogovori naj bi se sicer osredotočili na to, kako namerava skupina zagotoviti varnost za rusko veleposlaništvo v Kabulu.



Iz tujine se je oglasil tudi predsednik Ašraf Gani, ki je priznal, da so talibani zmagali v vojni. Gani naj bi pobegnil v Taškent, glavno mesto sosednjega Uzbekistana, nekateri mediji sicer poročajo, da je pobegnil v Tadžikistan. Oglasil se je prek facebooka, kjer je med drugim sporočil, da je državo zapustil, da bi se izognil krvavi vojni v Kabulu in s tem talibanom omogočil prevzem nadzora skoraj brez spopadov, kot navaja britanski Guardian. 

Predaja afganistanskih vladnih sil je bila namreč v nedeljo osupljivo hitra. Prestolnico so predali brez odpora, kar je med prebivalci mesta povzročilo paniko in strah pred maščevanjem talibanov. 

Spričo hitre vrnitve talibanov po odhodu tujih vojakov iz Afganistana je ameriški predsednik Joe Biden doma deležen ostrih kritik zaradi umika ameriške vojske, ki naj bi bil slabo voden. Pojavljajo se tudi ocene, da bi to lahko oslabilo podobo ZDA v svetu. Vlada sebi v bran izpostavlja, da je lanski dogovor o umiku ZDA delo predhodne vlade.



ZDA so v Afganistan za zavarovanje evakuacije ameriških državljanov iz Kabula, predvsem diplomatskega osebja, poslale 6000 vojakov. Ponoči so dokončali evakuacijo veleposlaništva in spustili zastavo. To so potrdili tudi v State Departmentu. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je talibane pozval k zadržanosti in spoštovanju pravic zlasti žensk in deklic, ki so močno trpele že v prejšnjem obdobju talibanske vladavine. 



Situacija je sicer kaotična po vsej državi, iz katere že prihajajo poročila o maščevalnih pohodih nad tistimi, ki naj bi bili povezani z afganistansko vlado ali tujimi silami, ali pa tistimi, ki se nočejo povsem pokoriti novi oblasti. Prihajajo tudi poročila o tem, kako so talibani že odvzeli vse pravice ženskam in deklicam. A kot zatrjujejo talibani, so se spremenili in tokrat ne bo prelivanja krvi oziroma si želijo miren prenos oblasti.
 

Talibani napovedujejo izboljšanje življenja Afganistancev

Predstavniki talibanov v prvih izjavah po prevzemu oblasti v Afganistanu med drugim obljubljajo izboljšanje življenja Afganistancev. Tiskovni predstavnik skupine je poleg tega pozval k mirnim odnosom z drugimi državami. V novem videu, ki so ga danes objavili talibani, je drugi mož skupine dejal, da je sedaj čas za to, da poskrbijo za Afganistance in izboljšajo njihova življenja. Že v nedeljo je tiskovni predstavnik talibanov Mohamed Naim v intervjuju za Al Džaziro zagotovil, da talibani nočejo živeti v izolaciji, način in oblika vladanja pa da bosta znana kmalu. Kot je dodal, skupina spoštuje pravice žensk in manjšin ter svobodo izražanja v okviru šeriatskega prava. Želijo si mirnih odnosov z mednarodno skupnostjo, njegove besede povzemajo tuje tiskovne agencije.

Medtem ko poskušajo v mednarodni javnosti pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki zbujajo skrb. V mestu Balh denimo naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, nek moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo, poroča BBC. Iz države prihajajo tudi poročila o tem, da talibani iščejo nekdanje prevajalce in druge, ki so bili povezani z ameriško vojsko.

A medtem ko ostaja še več neznank glede nadaljnjega poteka življenja v Afganistanu, je še vedno živ spomin na vlado talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili ultra strogo različico šeriatskega prava. Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.

Za Merklovo so dogodki v Afganistanu težki trenutki, VB vzpon talibanov označila za neuspeh mednarodne skupnosti

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes ocenila, da gre Afganistan skozi »grenke ure«. Na zasedanju predsedstva svoje stranke CDU je še sporočila, da je Nemčija poslala vojake v Kabul za zagotovitev evakuacije nemških državljanov in afganistanskih sodelavcev, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Merklova je glede na izjave virov s srečanja stranke dodala še, da bo Nemčija podprla sosednje države Afganistana in širšo regijo pri soočanju s pričakovanim begunskim valom iz te države, ki so jo zavzeli talibani. Vendar pa bodo to, kdo bo lahko zapustil državo, zagotovo nadzirali talibani, je še menila nemška kanclerka.

Tudi Merklova in njena vlada sta se po poročanju dpa znašli pod ostro kritiko opozicije, da sta podcenili situacijo v Afganistanu in prepozno začeli s pripravami na dokončno evakuacijo iz države. Ocenjevalo se je sicer, da bodo boji za Kabul trajali vsaj kakšen teden, a ga je afganistanska vlada v nedeljo predala brez bojev talibanom, ki so pred tem zasedli že večino države. Prav tako večinoma brez odpora.

Prihod talibanov na oblast v Afganistanu je »neuspeh mednarodne skupnosti«, je danes ocenil britanski obrambni minister Ben Wallace in dodal, da je bila intervencija Zahoda le na pol opravljeno delo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Mi vsi vemo, da Afganistan ni končan. Gre za nedokončan problem za svet in svet mu mora pomagati,« je dejal za britanski BBC. Predhodnik Joeja Bidna, Donald Trump je po njegovem prepričanju z islamistično skupino dosegel »gnil dogovor«, ki jim je omogočil vrnitev. S tem je imel v mislih lanski dogovor v Dohi, ki je določil pogoje umika ameriške vojske iz Afganistana.