Svet se vrti okoli sputnika, a ga za vse ne bo dovolj

V Evropski uniji je čedalje več zanimanja za rusko cepivo sputnik V, čeprav to še ni uradno dovoljeno. A tudi če bi bilo, je veliko vprašanje, ali bi proizvajalci lahko zadovoljili povpraševanje.

»Škandal z vakcinami v EU ima tri zmagovalce: San Marino, Rusijo in sputnik,« se je pred dnevi glasil naslov članka na enem od evropskih novičarskih spletišč. Že dolgo se ni ta mala evropska državica z manj kot 34.000 državljani, ki je povsem obkrožena z Italijo, tako pogosto pojavljala v najpomembnejših svetovnih medijih kakor zdaj, ko so se tam po zapletih z dostavo zahodnih cepiv odločili, da bodo prebivalstvo cepili s sputnikom V. Ta v EU še ni uradno dovoljen, a uporabljajo ga že na Madžarskem, naročili so ga na Slovaškem, kjer ga morajo še uradno dovoliti, novice o tem, da se zanimajo tako za nakup kot tudi za proizvodnjo ruske vakcine, pa je v zadnjem času slišati od Bolgarije in Češke do Avstrije, Francije, Italije in Nemčije, kjer na Bavarskem že iščejo prostor za proizvodne obrate.



Evropska agencija za zdravila se o tem, ali je rusko cepivo, ki ima 91,6-odstotno učinkovitost, en odmerek pa stane manj kot deset dolarjev, primerno tudi za evropski trg, še ni odločila. EU se nikamor ne mudi, je na začetku tedna potožil ruski mikrobiolog Aleksander Gincburg, direktor inštituta, ki je razvil sputnik V. »Bojijo se njegove učinkovitosti, zaradi katere lahko prekosi druge proizvode, ki jih zdaj doma promovira evropska birokracija,« je povedal vodja Zveznega raziskovalnega centra za epidemiologijo in mikrobiologijo, ki je poimenovan po pionirju ruske vakcinologije Nikolaju Gamaleji.

Le dan prej so v »ruski Cii«, zunanji obveščevalni službi SVR, opozorili na številne poskuse uradnikov EU, da bi diskreditirali rusko cepivo. Kot primer so omenili evropskega komisarja za notranji trg Thierryja Bretona, ki je konec prejšnjega meseca izjavil, da v EU ni »absolutno nobene potrebe po sputniku V«, in tako »zavrnil rusko cepivo proti koronavirusu ne glede na naraščajočo nevarnost za več sto tisoč prebivalcev EU«. Še ostrejši je bil francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki je pred kratkim rekel, da Rusija vakcino uporablja bolj za propagando in agresivno diplomacijo kakor pa za zagotavljanje zdravstvene pomoči in izraz solidarnosti.

V Rusijo sputnik iz Južne Koreje

Kakor je Gincburg razkril prejšnji teden, njegovi sodelavci že preizkušajo najučinkovitejše tehnologije za posodabljanje sputnika V, da bi se ta lahko spoprijel tudi z novimi različicami virusa. Medtem pa ruski proizvajalci ne dohitevajo niti domačega povpraševanja, čeprav sami Rusi nad cepljenjem niso pretirano navdušeni; po februarski raziskavi centra Levada se jih kar 67 odstotkov noče cepiti.

Okoli 60 držav je že odobrilo uporabo sputnika V, v kakih 20 od njih pa so z njim že začeli cepiti. Argentina, ki je začela vakcinacijo decembra lani, bi do konca februarja morala prejeti okoli 20 milijonov odmerkov, a jih je do konca marca dobila le štiri milijone. Podobne težave imajo tudi v Srbiji. V Rusiji izdelava cepiv ne dohiteva naročil, tudi tuja proizvodnja se le počasi zaganja; do zdaj so sklenili že več kot dvajset sporazumov o izdelavi v drugih državah. »Rusija trobi o izvozu vakcine, medtem pa potihoma uvaža odmerke,« so pred kratkim ugotovili v ameriškem časniku New York Times. Tako je letos od Južne Koreje Rusija prejela že dve pošiljki svojega lastnega cepiva, tretjo pa še čaka. Podobni so načrti z Indijo, ki načrtuje proizvodnjo večje količine odmerkov sputnika V kot sama Rusija.