Švedski je usojeno biti zgled – toda kakšen?

Ko bo pandemije konec in bo stroka bolje razumela, zakaj je virus v različnih delih sveta udaril­ z različno silo, bo Švedska, kjer je do včeraj zaradi okužbe umrlo 591 ljudi, v vsakem primeru zgled pri spopadanju s podobnimi izbruhi – vprašanje je samo, ali pozitiven ali negativen.

Skandinavska država že dolgo ni tako razdvajala ljudi, kot to počne danes z milimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Odprti vrtci, šole, lokali, restavracije, gledališča in galerije so v večini zahodnih držav naj tej točki samo bled spomin, toda ne na Švedskem, kjer se je politika v sodelovanju s stroko odločila za drugačen pristop. Ne stavi namreč na ukrepe, ki zapovedujejo družbeno distanciranje oziroma strogo omejevanje družbenega in gospodarskega življenja, ampak predvsem na zdrav razum posameznikov, da bodo ob prvih znakih okužbe z virusom pomislili nase in na ljudi okoli sebe ter naredili vse za to, da ne bodo prenašalci.
 

Globalni avtsajder

Tako kot švedska vlada in institucije zaupajo državljanom, Švedi za­upajo njim, in ravno ta kultura medsebojnega zaupanja je spremenila državo v avtsajderja v boju proti covidu-19. Vlada svoj pristop, v celoti usklajen z vodstvom agencije za javno zdravje, upravičuje z argumentom, da posnemanje strožjih ukrepov, sprejetih drugod, ne bi bistveno zmanjšalo števila okuženih oziroma mrtvih. Prebivalcem svetuje, naj ostanejo doma, če imajo znake okužbe z virusom ali če so prehlajeni, naj si redno umivajo roke, ohranjajo distanco na javnih krajih, se izogibajo večjih zborovanj, delajo od doma, če lahko, ter se izogibajo nenujnim potovanjem znotraj in zunaj države. Rizičnim skupinam ljudi in starejšim od 70 let svetuje, naj zmanjšajo socialne stike.



Anders Tegnell, vodja agencije za javno zdravje, je prepričan, da je država sprejela vse ključne ukrepe za omejitev širjenja okužb. Njegove izjave si kritiki razlagajo kot dokaz, da je končni cilj strategije doseči čredno imunost prebivalstva, potencialno za ceno številnih življenj. Toda predstavniki države, vključno s premierom Stefanom Löfvenom, se uporabi tega izraza odločno izogibajo, tudi ko opozarjajo, da se mora Švedska pripraviti na več tisoč smrtnih žrtev. Löfven je ta teden zagotovil, da si vlada predvsem prizadeva razporediti število okužb na daljše obdobje in s tem razbremeniti zdravstveni sistem, ter poudaril, da njen pristop ni tako drugačen od tistega v ­drugih državah.
 

Eksperiment

Vsekakor se zdi, da švedska vlada najmanj toliko energije, kolikor je porabi za izvajanje ukrepov, nameni razlaganju in branjenju svoje strategije.



Količina informacij, ki krožijo o tem, kaj Švedska počne in česa ne počne v boju z virusom, kaže na splošno zanimanje in željo svetovne javnosti po odkritju do posameznika, družbe in gospodarstva bolj prijaznih metod spopadanja z neznanim sovražnikom, ki je naše življenje obrnil na glavo. Dejansko kaže na globoko vcepljen optimizem, da družbam za učinkovit obračun z virusom ni treba žrtvovati temeljnih vrednot, kakršna je svoboda gibanja, ampak da je zmago mogoče doseči tudi drugače.

Švedski eksperiment, kot ga nekateri imenujejo, bo prej ali slej prinesel odgovor na to, ali je bil odziv tako rekoč vseh držav primeren glede na nevarnost, ki jo virus prinaša, ali so brcnile v temo.