Sudanska vojska in paravojaške sile so se dogovorile o zaščiti civilistov

Sudanska vojska in paravojaške sile za hitro podporo (RSF) so se dogovorile o zaščiti civilnega prebivalstva in omogočanju dostave humanitarne pomoči v državo, je v četrtek pozno zvečer sporočil ameriški State Department. Pri tem so pojasnili, da glede premirja še ni dogovora. Pogovori o tem naj bi se začeli danes.

Sporazum, imenovan deklaracija o zavezi za zaščito civilnega prebivalstva Sudana, je bil sklenjen s pomočjo diplomatov iz ZDA in Savdske Arabije na pogovorih v savdski Džedi, je povedal neimenovani vir iz Washingtona.

Ljudem bodo omogočili pokop mrtvih

Strani sta se med drugim dogovorili, da bosta v državo spustili humanitarno pomoč in omogočili dostop do nje. Poleg tega bosta izpraznili bolnišnice ter elektrarne in teh ne bosta uporabljali za vojaške namene. Dogovorili sta se tudi, da bosta ljudem omogočili pokop mrtvih, poročajo tuje tiskovne agencije.

»Strinjamo se, da so interesi in blaginja sudanskega ljudstva naša glavna prednostna naloga, in potrjujemo svojo zavezo, da bomo zagotovili stalno zaščito civilistov,« sta v izjavi dejala odposlanca poveljnika sudanske vojske Abdela Fataha al Burhana in vodje sil RSF, njegovega namestnika Mohameda Hamdana Dagala.

Sporazum, imenovan deklaracija o zavezi za zaščito civilnega prebivalstva Sudana, je bil sklenjen s pomočjo diplomatov iz ZDA in Savdske Arabije na pogovorih v savdski Džedi. FOTO: Al Ekhbariya/Reuters

»To vključuje omogočanje varnega prehoda civilistom, da lahko prostovoljno zapustijo območja aktivnih sovražnosti v smeri, ki jo sami izberejo,« so zapisali v izjavi.

Na mizi naj bi bil predlog o desetdnevnem premirju

Premirja sicer vojska in sile RSF niso dosegle, vendar pa se bodo pogovori o tem po poročanju ameriškega časnika New York Times, ki se sklicuje na neimenovani vir v Washingtonu, začeli danes. Na mizi naj bi bil predlog o desetdnevnem premirju.

»To ni prekinitev ognja. Gre za potrditev nujnih obveznosti po mednarodnem humanitarnem pravu,« je dejal ameriški uradnik, ki je sodeloval v pogovorih. Pri tem je sovražni strani označil za »precej oddaljeni«.

Razseljenih več kot 900.000 ljudi

Od začetka spopadov v Sudanu sredi aprila je bilo sicer sklenjenih več dogovorov o prekinitvi ognja, vendar ti večinoma niso bili upoštevani. Doslej je bilo v nasilju ubitih več kot 750 ljudi, okoli 5000 je bilo ranjenih, medtem ko je razseljenih več kot 900.000 ljudi. Ubitih je bilo tudi najmanj 18 humanitarnih delavcev, številne humanitarne organizacije pa so svoje dejavnosti v državi začasno ustavile.

Iz države je pred spopadi pobegnilo že okoli 200.000 ljudi, medtem ko je več sto tisoč prebivalcev Sudana notranje razseljenih, je danes v Ženevi povedala tiskovna predstavnica visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) Olga Sarrado in poudarila, da »begunci in povratniki prihajajo na oddaljena obmejna območja, kjer so storitve in infrastruktura redki ali pa jih sploh ni«.

»Prihajajoče deževno obdobje bo logistiko še dodatno otežilo, saj bodo številne ceste postale neprevozne,« je opozorila in dodala, da prebivalci teh območij povrhu že trpijo zaradi podnebnih sprememb in pomanjkanja hrane. Po njenih besedah se je v sosednji Čad v zadnjih dneh zgrnilo približno 30.000 beguncev, s čimer se je skupno število ljudi, ki so v zadnjih tednih iz Sudana prišli v državo, povečalo na okoli 60.000. Večino predstavljajo otroci in ženske, med katerimi je veliko nosečnic.

Brutalni konflikt ima katastrofalne posledice za otroke

Sklad ZN za otroke (Unicef) je danes sporočil, da je bilo od začetka nasilja v Sudanu razseljenih že okoli 368.000 sudanskih otrok, od tega 82.000 v sosednje države. »Brutalni konflikt v Sudanu ima katastrofalne posledice za otroke,« je dejala izvršna direktorica Unicefa Catherine Russel in mednarodno skupnost pozvala, naj otrokom zagotovi več pomoči.

Sarradova je medtem tudi pozdravila današnji dogovor med sprtima stranema glede zaščite civilistov in dobave humanitarne pomoči. »Upamo, da bo to omogočilo varno dostavo prepotrebne humanitarne pomoči in ponovno vzpostavitev osnovnih storitev, kot so zdravstvena oskrba, voda in elektrika,« je dejala.