Strah in trepet Wall Streeta?

Velike korporacije, banke in finančne­ institucije si bodo zadnja tri leta, odkar v Beli hiši domuje Donald Trump, zapomnile kot eno izmed najbolj dobičkonosnih obdobij v tem tisočletju in čas, ko se jim ni bilo treba bati, da bo politika (preveč) posegla v njihove interese. Toda prihodnje leto, ko bodo v ZDA predsedniške volitve, se lahko vse to spremeni, zlasti če bo Trumpa na čelu države zamenjala oseba z nekoliko drugačnimi nazori, predvsem pa s pomanjkanjem posluha za interese velikega kapitala.

Čedalje več ljudi to osebo vidi v Elizabeth Warren, 70-letni senatorki iz Massachusettsa, ki po nekaterih raziskavah vodi v boju za demokratsko predsedniško nominacijo pred politiki, kot sta nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden in karizmatični dolgoletni senator iz Vermonta Bernie Sanders. Senatorka se razlikuje od tekmecev po osredotočenosti na potrebo po regulaciji ameriškega finančnega sektorja, katerega ekscesi so bili med drugim krivi za izbruh krize v letih 2007–2008.


 

Njene ideje le niso tako drastične

Medtem ko Elizabeth Warren pri kandidaturi podpira čedalje več Američanov, možnost njenega uspeha in preboja v Belo hišo po poročanju AFP zbuja­ skrb na Wall Streetu in v upravah največjih ameriških korporacij. Največ skrbi povzročajo njeni načrti za znatno povečanje javne porabe, kar bo po mnenju analitikov privedlo do povišanja davčnih bremen za podjetja. Med najbolj izpostavljenimi sektorji bodo bančni, energetski in tehnološki, so napovedali.

Senatorkini nasprotniki se tolažijo, da njene ideje kljub vsemu niso tako drastične kot predlogi Bernieja Sandersa, samooklicanega demokratičnega socialista, hkrati pa upajo, da se bo, če bo njena kandidatura za nominacijo uspela, premaknila bolj proti sredini političnega spektra, kjer bo laže dobila tudi republikanske glasove.