Strache za omejitev prostega pretoka ljudi v EU

Svobodna izbira kraja bivanja in prosti pretok ljudi sta dve izmed ključnih svoboščin, ki veljajo na skupnem evropskem trgu in v Evropski uniji. Skupaj s prostim pretokom blaga, kapitala in storitev si unije brez tega praktično ni več mogoče predstavljati.

Vsak državljan EU ima zato po veljavnih evropskih pravilih pravico izbirati, v kateri izmed članic, in ne le v svoji ožji domovini, bo prebival in delal. Ob skupni valuti in odpravljenih notranjih mejah v tako imenovanem schengenskem prostoru je to med državljani EU tudi ena izmed najbolj priljubljenih pravic.

Toda avstrijski podkancler in vodja skrajno desničarsko-populističnih Svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache zdaj to pravico, kot piše Spiegel, postavlja pod vprašaj. Ker naj bi »v sedanji obliki« v EU menda ne bila več »času primerna«.
 

Omejevanje evropskih svoboščin

Kaj je »času primerno«, je seveda zelo umestno vprašanje. Zlasti v razmerah, ko se Evropska unija ne le iz strahu pred begunci, ampak pogosto že kar pred vsem tujim, pod vse večjim vplivom skrajno desničarskih politikov vse bolj »orbanizira« in zapira. Z njim bi se morali v EU veliko več ukvarjati, kar zagotovo velja tudi za pobudo avstrijskega podkanclerja in predsednika sovladajočih Svobodnjakov, ki se mu na lepem zdi neprimerna ena izmed štirih ključnih evropskih svoboščin.

»Ker naj bi imela svobodna izbira kraja bivanja,« kot je dejal med eno izmed razprav na Dunaju, »tudi negativne posledice za trg delovne sile, saj vodi v izpodrivanje kadrov.« Številne dobro izobražene, »visoko kvalificirane ljudi, ki dobro zaslužijo, namreč potiska v brezposelnost, ker jih izpodriva cenejša delovna sila«. Večkrat bi morali zato po Strachejevem prepričanju javno razpravljati, »ali ni slabo za skupen evropski razvoj, če se ves intelektualni in dobro izobraženi potencial iz vzhodne Evrope preseli v zahodno«. Evropska unija bi zato morala po njegovem poiskati »vsaj delen način reguliranja te svoboščine, če naj najdemo za vse boljšo rešitev«.
 

Krčenje socialne pomoči

Da bi bil signal, ki ga nova desnosredinska vladajoča koalicija pod vodstvom kanclerja Sebastiana Kurza (ÖVP) in podkanclerja Stracheja (FPÖ) pošilja Bruslju še bolj jasen, so na Dunaju ta teden poskrbeli še z dvema ukrepoma. Najprej z oživljeno razpravo o možnem ponovnem navalu beguncev po tako imenovani balkanski poti in z jasnim opozorilom, da bo Avstrija v tem primeru povsem zaprla svoje meje, nato pa še z napovedjo novega zakona, s katerim bodo znižali oziroma omejili socialno pomoč beguncem, velikim družinam in tudi ostalim v Avstriji živečim tujcem, ki bodo polno minimalno socialno državno pomoč v prihodnje dobili le, če bodo dokazali znanje nemškega jezika.

Nove naj bi bile predvsem občutne omejitve pomoči beguncem, ki ne bodo več mogli »že prvi dan, ko pridejo v Avstrijo, računati na državno socialno pomoč«, kot je dejal podkancler Strache (čakalna doba bi lahko bila tudi več let), zmanjšala pa naj bi se tudi sama višina pomoči. Ne sicer absolutno (še vedno bo 863 evrov), ampak za 300 evrov variabilnega dodatka za kvalifikacijo, ki bo izplačan le v primeru, ko bo tujec lahko dokazal, da je končal ustrezno šolanje v Avstriji in da temu primerno obvlada jezik.
 

Do tujcev neprijazna država

Država bo v prihodnje znižala tudi otroške dodatke oziroma pomoč za družine, in sicer tako, da zvezne dežele ne bodo več same odločale, ali se za vsakega otroka plača enako, ampak bodo dodatki za vsakega naslednjega otroka manjši, kar bo seveda prizadelo predvsem družine tujcev, ki imajo praviloma več otrok.

Avstrija, čeprav je svojčas sprejela ogromno beguncev, pod novo vlado očitno postaja do tujcev vse bolj neprijazna država. Novi zvezni kancler Sebastian Kurz ob močni podpori skrajno desničarskega populista in podkanclerja Stracheja poudarja, da je na vsak način treba najti pravila, ki bodo preprečevala »imigracijo v avstrijski socialni sistem«. Čeprav pravni strokovnjaki opozarjajo, da imajo po pravu EU enako pravico do socialne pomoči vsi državljani EU in tudi azilanti, se ukrepi kar vrstijo. V to kategorijo očitno sodijo tudi nižanja otroških dodatkov v Avstriji gostujočim delavcem iz drugih članic EU.