
Neomejen dostop | že od 14,99€
Študentski protesti v Srbiji so čedalje pomembnejši dejavnik političnih in družbenih sprememb. Raziskava Centra za raziskave, transparentnost in odgovornost (CRTA) je pokazala, da kar 80 odstotkov državljanov podpira zahteve študentov, piše srbski časnik Danas.
CRTA je v raziskavi ugotovil še, da so protesti spodbudili optimizem in upanje med državljani. Anketa je pokazala, da 64 odstotkov državljanov podpira proteste, pri čemer je opaziti znatno povečanje med tistimi, ki običajno podpirajo vladajoče stranke. Trenutno vsak peti zagovornik vladajoče politike podpira proteste, kar je dvakrat več kot konec decembra.
Po podatkih CRTA kar 72 odstotkov državljanov meni, da so protesti posledica težav, in ne poskus »barvne revolucije« ali separatizma. To kaže na globoko ukoreninjeno nezadovoljstvo z vladnimi politikami in splošnim stanjem v državi.
Skoraj 60 odstotkov državljanov zaupa študentom, kar je pomemben pokazatelj njihovega vpliva in verodostojnosti. Poleg tega več kot polovica državljanov ugotavlja, da zahteve študentov še niso bile izpolnjene, kar kaže na potrebo po nadaljnjem pritisku na vlado.
Raziskava CRTA je tudi razkrila, da večina državljanov ne verjame medijskim in političnim poskusom diskreditacije študentov. Študentski protesti tako ostajajo ključni dejavnik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, z velikim potencialom za nadaljnjo mobilizacijo in spremembe.
Podpora študentskim protestom v Srbiji je imela resne posledice za nekatere posameznike, ki so se javno izpostavili. Branka Kisića, priznanega kuharja in nekdanjega žiranta v priljubljeni televizijski oddaji MasterChef, so odpustili zaradi tega, ker je javno podprl študentske proteste. Kisića so tudi opazili med kuharji, ki so pripravljali hrano za protestnike, kar je pritegnilo pozornost javnosti in – njegovih takratnih delodajalcev.
Ljubljanski župan Zoran Janković je zavrnil zahteve protestnikov po opravičilu zaradi svoje podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Poudaril je, da gre za njegovo osebno prepričanje in prijateljstvo, ki ga ne namerava zanikati. Pri tem je dodal, da obsoja vsakršno nasilje in da se politične spremembe v demokratični družbi dogajajo na volitvah, ne na ulici.
Protestniki so 8. februarja pred mestno hišo postavili štiri zahteve, med njimi tudi Jankovićevo opravičilo in podporo srbski študentski zapori. Župan je v odzivu objavil pismo, v katerem je ponovil, da so protesti del demokracije, vendar pri svojem stališču ostaja.
Njegova kulinarična kariera je bogata in raznolika, saj je kuhal za številne mednarodno priznane osebnosti, kot so Johnny Depp, Pierce Brosnan in princ Charles. Kljub temu je bila njegova podpora študentom očitno nesprejemljiva za produkcijo oddaje MasterChef, ki mu je nato odpovedala sodelovanje v prihodnjih sezonah. V Srbiji je lastnica franšize Prva Srpska Televizija, ki je zelo blizu vladajoče politike.
Podobno usodo je doživela tudi Danijela Sedlar, zaposlena v Novosadski toplarni. Odpustili so jo zaradi zavrnitve dela za Srbsko napredno stranko (SNS) in podpore študentskim protestom. V izjavi za Danas je priznala, da so zaposleni pod velikim pritiskom, da delajo za stranko, in da se soočajo s strahom pred izgubo službe, če tega ne storijo.
Njeno odpustitev so uradno obrazložili s kršitvijo delovne discipline, vendar Sedlarjeva trdi, da je pravi razlog njena politična nepokorščina. Trenutno se bori za razveljavitev odpovedi na sodišču, njen primer pa je pritegnil veliko pozornosti srbske javnosti in medijev.
Nedavna anketa združenja Dr. Rodolphe Archibald Reiss je razkrila skrb vzbujajoče nizko stopnjo zaupanja Srbov v srbsko policijo. Le 6,1 odstotka anketirancev je izrazilo zaupanje v policijo, kar pomeni, da v njihovo delo verjame le vsak šestnajsti prebivalec. Ta podatek odraža globoko krizo legitimnosti institucije, ki bi morala predstavljati steber varnosti in pravnega reda v državi, vendar se čedalje bolj doživlja kot podaljšek politične oblasti.
Eden izmed ključnih dejavnikov nizke ravni zaupanja je politični vpliv na policijo. Kar 72 odstotkov anketirancev meni, da politiki v celoti nadzorujejo delovanje policije. Kritiki opozarjajo, da je policija pogosto uporabljena za utišanje političnih nasprotnikov, nadzor nad protesti in celo kot sredstvo za zaščito koruptivnih krogov blizu oblasti.
Dodatno k nezaupanju prispeva tudi razširjena korupcija – kar 74,7 odstotka vprašanih meni, da je ta pojav med policisti resen problem.
Nezadostna prisotnost policistov na terenu ter pomanjkljiva komunikacija z javnostjo še dodatno poglabljata prepad med policijo in državljani. Kar 67,4 odstotka vprašanih ocenjuje sodelovanje med policijo in državljani kot slabo ali zelo slabo. Kritiki opozarjajo, da je policija v Srbiji pogosto bolj osredotočena na varovanje interesov oblasti kot na zaščito državljanov.
Protesti proti vladi so (bili) pogosto zatrti s pretirano uporabo sile, medtem ko ostaja reševanje vsakodnevnih varnostnih težav, kot so organizirani kriminal in korupcija, drugotnega pomena.
Le 55,6 odstotka anketirancev meni, da policija deluje profesionalno le občasno. To pomeni, da državljani zaznavajo pomanjkanje konsistentnosti in strokovnosti pri opravljanju nalog policije. Vučićeva oblast je znana po postavljanju lojalnih kadrov na ključne položaje, kar vodi v degradacijo profesionalnih standardov in zmanjšanje operativne učinkovitosti policijskih sil. Vzpostavlja se sistem, v katerem so lojalnost režimu, politična pripadnost in osebni interesi pomembnejši od strokovnosti in zakonitosti.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji