Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Štirje od petih Srbov podpirajo študente, policiji zaupa le vsak 16.

Nekatere znane osebnosti so zaradi podpore protestov odpustili, med njimi chefa Branka Kisića.
Eden izmed ključnih dejavnikov nizke ravni zaupanja je politični vpliv na policijo. Kar 72 odstotkov anketirancev meni, da politiki v celoti nadzorujejo delovanje policije. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Eden izmed ključnih dejavnikov nizke ravni zaupanja je politični vpliv na policijo. Kar 72 odstotkov anketirancev meni, da politiki v celoti nadzorujejo delovanje policije. FOTO: Marko Djurica/Reuters
20. 2. 2025 | 12:30
20. 2. 2025 | 13:23
7:03

Študentski protesti v Srbiji so čedalje pomembnejši dejavnik političnih in družbenih sprememb. Raziskava Centra za raziskave, transparentnost in odgovornost (CRTA) je pokazala, da kar 80 odstotkov državljanov podpira zahteve študentov, piše srbski časnik Danas.

CRTA je v raziskavi ugotovil še, da so protesti spodbudili optimizem in upanje med državljani. Anketa je pokazala, da 64 odstotkov državljanov podpira proteste, pri čemer je opaziti znatno povečanje med tistimi, ki običajno podpirajo vladajoče stranke. Trenutno vsak peti zagovornik vladajoče politike podpira proteste, kar je dvakrat več kot konec decembra.

image_alt
Neuradno: Vlada bo danes odpoklicala veleposlanika v Srbiji

Po podatkih CRTA kar 72 odstotkov državljanov meni, da so protesti posledica težav, in ne poskus »barvne revolucije« ali separatizma. To kaže na globoko ukoreninjeno nezadovoljstvo z vladnimi politikami in splošnim stanjem v državi.

Skoraj 60 odstotkov državljanov zaupa študentom, kar je pomemben pokazatelj njihovega vpliva in verodostojnosti. Poleg tega več kot polovica državljanov ugotavlja, da zahteve študentov še niso bile izpolnjene, kar kaže na potrebo po nadaljnjem pritisku na vlado.

Kar 72 odstotkov državljanov meni, da so protesti posledica korupcije v državi, in ne poskus »barvne revolucije«, kot je pred časom dejal predsednik Srbije Aleksandar Vučić. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP
Kar 72 odstotkov državljanov meni, da so protesti posledica korupcije v državi, in ne poskus »barvne revolucije«, kot je pred časom dejal predsednik Srbije Aleksandar Vučić. FOTO: Attila Kisbenedek/AFP

Raziskava CRTA je tudi razkrila, da večina državljanov ne verjame medijskim in političnim poskusom diskreditacije študentov. Študentski protesti tako ostajajo ključni dejavnik političnega in družbenega dogajanja v Srbiji, z velikim potencialom za nadaljnjo mobilizacijo in spremembe.

Odpuščeni chef

Podpora študentskim protestom v Srbiji je imela resne posledice za nekatere posameznike, ki so se javno izpostavili. Branka Kisića, priznanega kuharja in nekdanjega žiranta v priljubljeni televizijski oddaji MasterChef, so odpustili zaradi tega, ker je javno podprl študentske proteste. Kisića so tudi opazili med kuharji, ki so pripravljali hrano za protestnike, kar je pritegnilo pozornost javnosti in – njegovih takratnih delodajalcev.

Zoran Janković je podprl Vučića in se za to ne namerava opravičiti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Zoran Janković je podprl Vučića in se za to ne namerava opravičiti. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Njegova kulinarična kariera je bogata in raznolika, saj je kuhal za številne mednarodno priznane osebnosti, kot so Johnny Depp, Pierce Brosnan in princ Charles. Kljub temu je bila njegova podpora študentom očitno nesprejemljiva za produkcijo oddaje MasterChef, ki mu je nato odpovedala sodelovanje v prihodnjih sezonah. V Srbiji je lastnica franšize Prva Srpska Televizija, ki je zelo blizu vladajoče politike.

Podobno usodo je doživela tudi Danijela Sedlar, zaposlena v Novosadski toplarni. Odpustili so jo zaradi zavrnitve dela za Srbsko napredno stranko (SNS) in podpore študentskim protestom. V izjavi za Danas je priznala, da so zaposleni pod velikim pritiskom, da delajo za stranko, in da se soočajo s strahom pred izgubo službe, če tega ne storijo.

Njeno odpustitev so uradno obrazložili s kršitvijo delovne discipline, vendar Sedlarjeva trdi, da je pravi razlog njena politična nepokorščina. Trenutno se bori za razveljavitev odpovedi na sodišču, njen primer pa je pritegnil veliko pozornosti srbske javnosti in medijev.

Nezaupanje v policijske sile

Nedavna anketa združenja Dr. Rodolphe Archibald Reiss je razkrila skrb vzbujajoče nizko stopnjo zaupanja Srbov v srbsko policijo. Le 6,1 odstotka anketirancev je izrazilo zaupanje v policijo, kar pomeni, da v njihovo delo verjame le vsak šestnajsti prebivalec. Ta podatek odraža globoko krizo legitimnosti institucije, ki bi morala predstavljati steber varnosti in pravnega reda v državi, vendar se čedalje bolj doživlja kot podaljšek politične oblasti.

Večina državljanov ne verjame medijskim in političnim poskusom diskreditacije študentov. FOTO: Andrej Isakovic/AFP
Večina državljanov ne verjame medijskim in političnim poskusom diskreditacije študentov. FOTO: Andrej Isakovic/AFP

Eden izmed ključnih dejavnikov nizke ravni zaupanja je politični vpliv na policijo. Kar 72 odstotkov anketirancev meni, da politiki v celoti nadzorujejo delovanje policije. Kritiki opozarjajo, da je policija pogosto uporabljena za utišanje političnih nasprotnikov, nadzor nad protesti in celo kot sredstvo za zaščito koruptivnih krogov blizu oblasti.

Dodatno k nezaupanju prispeva tudi razširjena korupcija – kar 74,7 odstotka vprašanih meni, da je ta pojav med policisti resen problem. 

Pomanjkanje prisotnosti in slabša odzivnost policije

Nezadostna prisotnost policistov na terenu ter pomanjkljiva komunikacija z javnostjo še dodatno poglabljata prepad med policijo in državljani. Kar 67,4 odstotka vprašanih ocenjuje sodelovanje med policijo in državljani kot slabo ali zelo slabo. Kritiki opozarjajo, da je policija v Srbiji pogosto bolj osredotočena na varovanje interesov oblasti kot na zaščito državljanov.

Le 55,6 odstotka anketirancev meni, da policija deluje profesionalno le občasno. FOTO: Marko Djurica/Reuters
Le 55,6 odstotka anketirancev meni, da policija deluje profesionalno le občasno. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Protesti proti vladi so (bili) pogosto zatrti s pretirano uporabo sile, medtem ko ostaja reševanje vsakodnevnih varnostnih težav, kot so organizirani kriminal in korupcija, drugotnega pomena.

Le 55,6 odstotka anketirancev meni, da policija deluje profesionalno le občasno. To pomeni, da državljani zaznavajo pomanjkanje konsistentnosti in strokovnosti pri opravljanju nalog policije. Vučićeva oblast je znana po postavljanju lojalnih kadrov na ključne položaje, kar vodi v degradacijo profesionalnih standardov in zmanjšanje operativne učinkovitosti policijskih sil. Vzpostavlja se sistem, v katerem so lojalnost režimu, politična pripadnost in osebni interesi pomembnejši od strokovnosti in zakonitosti.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine