Srečna številka 17

Danes je bil v Dubrovniku zadnji sestanek v sestavi »16+1«. Skupina, ki so jo do zdaj sestavljale Kitajska in 16 držav srednje in vzhodne Evrope, se je povečala za eno članico. Če je kdo dvomil o prihodnosti te pobude, je lahko prepričan, da bo nadaljevala svojo pot. Kitajski vpliv na evropskih tleh je čedalje večji.

Srečno številko 17 je omogočila Grčija, katere premier Aleksis Cipras je pripotoval v Dubrovnik, da bi se prvič udeležil sestanka skupine in napovedal, da bo njegova država postala njena polnopravna članica. »Menim, da je to ključno za območni in globalni razvoj,« je dejal Cipras. Poudaril je, da je Grčija pripravljena povezati kitajske naložbe v pirejskem pristanišču z drugimi projekti na Balkanu, prav to pa si je najbolj želel slišati kitajski premier Li Keqiang. S tem bo velika pobuda »(gospodarskega) pasu in (svilne) poti« tudi v Evropi dobila pravi smisel.





Za Kitajsko je to bila še ena velika strateška točka, ki je enako pomembna kot nedaven pristop Italije k »pasu in poti«. Medtem ko je bila Italija prva država kluba G7, ki je priznala, da vse poti vodijo v Peking, je Grčija prva država brez komunistične preteklosti, ki se je pridružila pobudi, s katero jo je do zdaj povezovalo le nekdanje socialistično zaledje.

Pomembno točko so tako dobili tudi madžarski premier Viktor Orbán in njemu podobni zagovorniki neliberalne demokracije. Prav širjenje foruma prek njegovih ozemeljskih meja in poseganje globlje v evropsko območje je dokaz, da politična in vrednotna podobnost s Kitajsko, kakršno je vztrajno ohranjala Madžarska pod Orbánovim vodstvom, ponuja širšo perspektivo razvoja od doslednega upoštevanja evropskih načel in enotnega pristopa k azijski velesili kot »sistemski tekmici« EU.



Pred plenarnim zasedanjem predsednikov vlade je potekal poslovni forum, ki je pritegnil več sto območnih in kitajskih gospodarstvenikov. Čeprav so podpisali več pisem o nameri, to ni bila priložnost za sklepanje poslov. Okvirni sporazum o sodelovanju je podpisala Inženirska akademija Slovenije, in to z visokotehnološkim industrijskim območjem Nanjing Jiangning, seveda je bilo ob tem koristno potrditi zanimanje slovenskih družb za sodelovanje na tem področju pa tudi v drugih sektorjih, ki omogočajo, da se dvostranska izmenjava med Slovenijo in Kitajsko povprečno poveča za več kot 10 odstotkov na leto.

Turizem in olimpijske igre

Sloveniji je veliko do povečanja števila kitajskih turistov, ki jih je bilo lani kar četrtino več kot leto prej. Glede na to, da bodo leta 2022 zimske olimpijske igre v Pekingu, slovenska podjetja pa tudi strokovnjaki za zimske športe v tem vidijo priložnost za prodor na kitajski trg. Naposled je bilo srečanje koristno za vse, ki so hoteli raziskati nove poslovne priložnosti ali potrditi pripravljenost na globlje partnerstvo, a se je tudi tokrat pokazalo, da so v odnosih s Kitajsko še vedno močnejše dvostranske povezave kot večstranske pobude, ki so za zdaj v glavnem omejene na skupne načelne izjave.



Pogajanja o besedilu sklepnega dokumenta, s katerim se je končalo osmo srečanje premierov, so bila naporna in so se v marsičem opirala na sporazum, ki so ga v začetku tega tedna sklenili voditelji EU in kitajski premier. Tudi predsedniki vlade 16 evropskih držav so zahtevali enakopraven dostop do kitajskega trga in Lijevo obljubo, da bodo odpravili državne subvencije za kitajske izvoznike. Te obljube kitajska stran ni hotela vključiti v končno izjavo, saj bi, kot so zatrdili njeni predstavniki, s tem prestopili »rdečo črto«.

Kljub temu je kitajski premier na koncu zasedanja potrdil, da se njegova država »na evropskih tleh vede po evropskih pravilih«. Hrvaški premier Andrej Plenković je prepričan, da bo ta sestanek prelomnica v odnosih znotraj foruma. Iz diplomatskih virov se je razvedelo, da je kandidatka za članstvo tudi Ukrajina, ki bi lahko to skupino spremenila v »18+1«.
 

Vsi skupaj, a vsak zase

Predsednik slovenske vlade Marjan Šarec in hrvaški premier Andrej Plenković se v Dubrovniku nista pogovarjala o prisluškovalni aferi, saj sta o tem izmenjala stališča že sredi minulega tedna v Bruslju. »To, kar počne Hrvaška, nam seveda ne ugaja, in to ni dobra praksa. V sredo sem to povedal tudi gospodu Plenkoviću,« je dejal Šarec, ki so ga hrvaški mediji dobesedno zasuli z vprašanji na to temo. Poudaril je tudi, da je za slovensko stran »pritisk na medije nekaj nesprejemljivega« in da je na to opozoril tudi hrvaškega premiera.

Slovenski premier je komentiral zasedanje skupine »16+1«, pa tudi zasedanje poslovnega foruma, na katerem je bil med Kitajsko in Hrvaško podpisan memorandum o gradnji proge Reka – Zagreb. Na vprašanje, ali se boji, da bi se lahko Slovenija znašla v izolaciji, če bodo kitajske družbe po eni strani vlagale sredstva v Hrvaško, po drugi pa v pristanišče Trst, pa je odgovoril, da je »logično, da pristanišča med seboj tekmujejo«. »Prepričani smo, da bo imel tudi Koper, ki je dobro razvito pristanišče s širokim potencialom, svojo vlogo v gospodarskem razvoju, tako da se ničesar ne bojimo in se veselimo nadaljnjega sodelovanja,« je dejal Marjan Šarec.

Slovenski premier se je v Dubrovniku udeležil osmega sestanka predsednikov vlad 16 držav Srednje in Vzhodne Evrope ter LR Kitajske.