Srce parajoče fotografije trpečih avstralskih živali

Srca se nam parajo ob posnetkih poškodovanih in poginulih avstralskih živalskih ikon. Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) ocenjujejo, da je v katastrofalnih požarih v Avstraliji, ki so terjali vsaj 26 človeških življenj, poginilo 1,25 milijarde živali, med njimi sesalci, kot so koale, kenguruji, vombati, ptice in plazilci.

Če tem prištejemo še netopirje, dvoživke in žuželke, je omenjena ocena veliko prenizka, je pred dnevi poudaril ekolog Chris Dickman s sydneyjske univerze. Nekateri sicer dvomijo o številkah, dobljenih z matematiko, saj je nemogoče natančno oceniti populacije na posameznih prizadetih območjih, a vsi se strinjajo, da gre za katastrofo epskih razsežnosti.

Fotografije ožganih tačk simpatičnih sivih medvedkov mnogim v oči prikličejo solze, saj so koalice med najbolj priljubljenimi avstralskimi avtohtonimi živalskimi vrstami. Njihov instinkt za preživetje v požarih deluje proti njim. Koale v primeru ogroženosti splezajo v krošnje in čakajo, da najhuje mine. Tokrat žal večinoma počakajo smrt ali hude poškodbe. Drevesa evkaliptusa, s katerim se prehranjujejo, so še polna olj, ki eksplozivno zagorijo, ko se do njih priplazijo ognjeni zublji.





Pristojne službe znova opozarjajo na poslabšanje razmer, požari so se znova močno razplamteli na Kengurujskem otoku, kjer je živela ena ključnih populacij koal. Celinske živali so namreč zbolevale za klamidijo, omenjena populacija pa te bolezni ni imela in je veljala za ključno za razmnoževanje. Strokovnjaki ocenjujejo, da je tam poginilo 25.000 koal, kar je polovica tam živečih medvedkov.









Poškodovane poskušajo rešiti veterinarji, a gre za težavno delo, saj se zaradi šibkega imunskega sistema rane hitro vnamejo. A tudi pred preživelimi so temni dnevi, saj je ogenj uničil drevesa. Bodo koale zdaj umirale še od lakote? Podobno velja tudi za druge živali, ki se skrijejo pod zemljo in uidejo ognjenim plamenom.



Močno prizadeti so tudi vombati, ki jih zajame preplah, ko zavohajo dim. Mali debelušni vrečarji ne morejo teči ne daleč ne hitro in tako so njihova življenja bolj ali manj v rokah Fortune. A tudi hitrejši kenguruji plamenom ne morejo ubežati.





Strokovnjaki menijo, da koale in kenguruji niso v nevarnosti, da izumrejo, saj so razširjeni po vsej celini. Drugače je pri določenih vrstah, ki živijo na lokalno omejenem območju, kot so gorski pritlikavi oposumi in žabe Pseudophryne corroboree, ki so bile že pred požari kritično ogrožene. »Če njihov življenjski prostor zgori, je zanje konec,« je za CNN poudaril Dickman. Tako se tudi bojijo, kakšno je stanje populacij podvrste papig kakadujev na Kengurujskem otoku, kjer so požare zanetile strele. Ogroženo vrsto črnih kakadujev so na otoku reševali več kot dve desetletji in so njihovo število s 150 v 90. letih prejšnjega stoletja povišali na 400 v zadnjih letih. »Veliko območij, kjer so se ptice prehranjevale in razmnoževale na severni obali, je izgubljenih,« je poudarila znanstvenica s queenslandske univerze Daniella Teixeira.



Avstralske živali se seveda ne soočajo prvič z gozdnimi požari, ki so naravni pojav, a v naravni prostor je posegel človek in spremenil razmere. Svoje dodaja trenutna podnebna kriza. Avstralija se je še pred ognjenim peklom kuhala v izjemno visokih temperaturah in suši, kar je bilo po besedah okoljevarstvenikov usodno za leteče lisice, vrsto netopirjev, ki so množično umirale zaradi dehidracije.



Avstralija ima več kot 300 avtohtonih vrst, več kot 80 od teh živi le na tej celini. Če ne bo odločnih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam in za ohranjanje živalskih vrst, je pred avstralskim življem neprijetna prihodnost.