Srbski poslanci sprejeli poročilo o pogajanjih s Kosovom

Srbija ne sme priznati Kosova, niti se ne sme strinjati z njegovim sprejemom v Združene narode, je bilo glavno sporočilo tako koalicije kot opozicijskih poslancev na dvodnevnem izrednem zasedanju srbskega parlamenta. Zasedanje se je s sprejetjem poročila o pogajalskem procesu s Prištino o normalizaciji odnosov končalo v petek malo pred polnočjo.

V poročilu za obdobje od septembra lani do 15. januarja letos, ki ga je vložila vlada, poslancem pa predstavil srbski predsednik Aleksandar Vučić, so poudarili, da je za stopnjevanje krize ter sistemsko diskriminacijo kosovskih Srbov odgovorna izključno Priština, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Znova so izrazili zahtevo po ustanovitvi skupnosti srbskih občin, Beograd pa se je zavzel za nadaljevanje dialoga za dosego kompromisnega sporazuma o normalizaciji odnosov s Prištino, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Za sprejem poročila je glasovalo 154 poslancev, proti jih je bilo 23, devet se jih je vzdržalo. Od skupno 250 poslancev jih je bilo na glasovanju navzočih 186. V skupščini ima sicer Vučićeva Srbska napredna stranka s koalicijskimi partnerji 159 poslancev.

FOTO: Andrej Isakovic/AFP

V dveh dneh intenzivnih in celo žolčnih razprav z incidenti je bil v središču tudi predlog EU o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki ga je poslancem v četrtek prvič predstavil Vučić in izpostavil samo za Beograd najbolj sporne dele.

Pri tem je vztrajal, da gre za neformalen dokument in da ga v skladu s pravili diplomacije zato ne sme objaviti, opoziciji pa je ponudil, da ga lahko prebere v njegovem uradu v ponedeljek.

Vučić kot predsednik ne bo nikoli priznal neodvisnosti Kosova

Zasedanje je zaznamovalo tudi medsebojno obtoževanje med Vučićem in desno opozicijo, ki ga je obtožila, da bo izdal Kosovo, on pa njih, da so huligani, reve in kriminalci. Vztrajal pa je, da kot predsednik države ne bo nikoli priznal neodvisnosti Kosova niti njegovega sprejema v Združene narode ter da »predaja in kapitulacija nista opciji«.

Predstavil je tudi deset ciljev srbske politike do Kosova, med katerimi je na prvo mesto postavil ohranitev miru in stabilnosti. Izpostavil je izogibanje provokacijam, razen če bodo ogrožena življenja in premoženje kosovskih Srbov, ter vztrajanje pri vzpostavitvi skupnosti srbskih občin, ki je za Beograd izhodišče za nadaljnjo normalizacijo odnosov s Prištino. Napovedal je tudi za 900 milijonov evrov investicij za kosovske Srbe.