V nadaljevanju preberite:

Vojske in načrtovalci obrambnih sistemov v zahodni Evropi so se iz vojne v Ukrajini že do zdaj naučili veliko več, kot so si želeli, da bi se. Ključni nauk, ki ga je Evropa spregledala leta 2014 ob ruski zasedbi Krima, je, da se Putinova Rusija ne bo ustavila sama od sebe. Izkazalo se je tudi, da vrhunska vojaška stroka vodilnih držav članic zveze Nato ni nujno uporabna na bojišču v Ukrajini.

Obenem pa so Rusi pokazali, da niso tako ranljivi in slabo pripravljeni na vojno, kot so si načrtovalci obrambe na Zahodu sprva želeli verjeti.

Pri branju vojnih analiz o vojni v Ukrajini je bistveno razumeti, da morata obe strani zavajati oziroma nobena nikoli ne razkrije vsega in tudi tisto, kar pride v javnost, tja pride s točno določenim namenom, opozarjajo analitiki, s katerimi smo se pogovarjali. Po neuspehu lanske ukrajinske protiofenzive, od katere smo v državah zaveznicah napadene strani veliko pričakovali, je Ukrajina potrebovala odmeven uspeh, saj so jo pestile težave s kadrom in dobavami streliva, zato je vdor njene vojske na območje ruskega Kurska prišel kot naročen za dvig bojne morale.