Tesen rezultat, sestavljanje koalicije povsem odprto

Zvezne parlamentarne volitve v Nemčiji so prinesle tako tesen rezultat med unijo CDU/CSU in SPD, da ni mogoče z gotovostjo reči, kdo bo nov nemški kancler.

Tako v SPD kot v CDU/CSU so v komentarju prvih rezultatov dejali, da se vidijo na čelu nove nemške koalicijske vlade. V prihodnjih dneh, tednih, celo mesecih se tako obetajo pestra koalicijska pogajanja, ki jih bosta krojili predvsem stranki Zeleni in liberalna FDP.

Socialnodemokratska SPD s kanclerskim kandidatom Olafom Scholzem na čelu je po zadnjih znanih podatkih osvojila 25,9 odstotka glasov volivcev in tako za las zmagala na nedeljskih volitvah. V primerjavi z letom 2017 je pridobila 5,4 odstotne točke glasov, kar je za stranko, ki je še pred nekaj tedni veljala za odpisano, zelo velik uspeh.



Scholz je v prvi izjavi po zaprtju volišč dejal, da so volivci odločili, da naj SPD vodi novo nemško vlado in da si za kanclerja želijo njega. Čeprav o mogoči koaliciji ni želel govoriti, saj da je treba počakati na končne rezultate, je poudaril, da ima SPD največ skupnega z Zelenimi.



Velika poraženka volitev je gotovo CDU/CSU, ki je v primerjavi z letom 2017 izgubila več kot osem odstotnih točk glasov in zabeležila zgodovinsko najslabši rezultat. A z osvojenimi 24,5 odstotka glasov kljub vsemu upa na sestavljanje nove koalicije.

Tako generalni sekretar CDU Paul Ziemiak kot njen predsednik in kanclerski kandidat unije CDU/CSU Armin Laschet sta že poudarila, da na čelu prihodnje nemške vlade vidita CDU/CSU in da bo ta sestavljena iz Zelenih in liberalne FDP. Oba sta to koalicijo že poimenovala »Koalicija prihodnosti«. Laschet je dejal, da bodo v CDU naredili vse, da bodo sestavili prav takšno koalicijo, ki bo Nemčijo posodobila tako glede politiko do podnebnih sprememb kot tudi digitalno in finančno.


 

Razočarani Zeleni

Vprašanje, komu bo uspelo sestaviti novo nemško koalicijo, še vedno ni rešeno. Veliko bo odvisno od obeh manjših potencialnih koalicijskih partneric, Zelenih in FDP. Rezultati, sicer še ne končni, kažejo, da skrajno leva Levica ne bo dobila dovolj glasov, da bi lahko nastala rdeče-zeleno-rdeča koalicija, ki so si je volivci Zelenih in SPD najbolj želeli.

Levica je v primerjavi z letom 2017 izgubila skoraj polovico mandatov in s petimi odstotki trepeče za vstop v zvezni parlament. Slab rezultat Levice je bil tudi eden večjih vzrokov za veselje v CDU/CSU in FDP. Oboji so poudarili, da jim je uspelo preprečiti sestavljanje leve koalicije.

»Dosegli smo enega najboljših rezultatov v zgodovini in prvič dvakrat zapored več kot deset odstotkov glasov, kar je izjemen uspeh. Politična sredina se je okrepila, politični robovi pa so se oslabili. Volivci hočejo vlado iz strank na sredini. To je dobro sporočilo za našo demokracijo,« je po objavi prvih rezultatov dejal predsednik liberalne FDP Christian Lindner, ki se že vidi v novi nemški koaliciji. FDP je osvojila 11,7 odstotka glasov in s tem približno odstotno točko več kot pred štirimi leti.



Zelenim je sicer uspelo izboljšati rezultat iz leta 2017, pridobili so okoli pet odstotnih točk glasov, a so kljub vsemu z dobrimi 14 odstotki razočarani. V stranki se jim je za kratek čas obetal celo vstop v kanclersko palačo. Sopredsedujoča stranki in kanclerska kandidatka Annalena Baerbock je dejala, da rezultati volitev kažejo, da številni nemški volivci hočejo spremembe politike v Nemčiji in da si bodo za to prizadevali v novi nemški koaliciji.

Nedeljske volitve so spremljali nekateri zapleti. V Berlinu je na številnih voliščih zmanjkalo volilnih lističev, zaradi česar so volišča bila več ur zaprta. Volilna komisija je zato volitve ponekod podaljšala, dokler tisti, ki so bili v vrstah do 18. ure, svojih glasovnic niso oddali.

Za zaplet pa je poskrbel tudi Laschet, ko je glasovnico oddal tako, da se je videl njegov glas za CDU. A volilna komisija je kmalu sporočila, da njegove glasovnice ne bo razveljavila, saj na volitve ni vplival, ker je pričakovano glasoval za lastno stranko.