Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Španija blizu prve koalicijske vlade po koncu frankizma

Jutri začetek razprave pred glasovanjem o investituri, socialist Pedro Sánchez blizu potrditve novega mandata. 
Vodja Unidas Podemos Pablo Iglesias (levo) in vršilec dolžnosti predsednika španske vlade Pedro Sánchez. Foto: Gabriel Bouys/Afp
Vodja Unidas Podemos Pablo Iglesias (levo) in vršilec dolžnosti predsednika španske vlade Pedro Sánchez. Foto: Gabriel Bouys/Afp
3. 1. 2020 | 20:13
3. 1. 2020 | 20:29
5:01
Španija bo prihodnji teden, če ne bo presenečenja v zadnjem trenutku, vendarle dobila novega starega premiera Pedra Sáncheza in naposled tudi prvo koalicijsko vlado po vzpostavitvi demokracije. V njej bo poleg socialistov (PSOE) še levičarska formacija Unidas Podemos.

Po mesecih blokade, Španija od lanskega marca nima vlade s polnimi pooblastili, dveh predčasnih volitvah v enem letu in parlamentarnem drobljenju se špansko politično obzorje jasni. Potem ko je Katalonska republikanska levica (ERC) včeraj sporočila, da se bo 13 njenih poslancev vzdržalo na glasovanju o potrditvi Sáncheza na položaj predsednika vlade, je bila odpravljena največja neznanka, ki je postavila pod vprašaj še en premierski krog 47-letnega socialista. Regionalna stranka, ki zagovarja neodvisnost Katalonije, je odločitev sprejela, ko je PSOE privolila v politični dialog o katalonskih zahtevah, o katerih naj bi na koncu odločali državljani te španske avtonomne skupnosti. Dogovor, ki sta ga sklenili obe stranki, je v nekaterih točkah dvoumen, in vendar so v PSOE včeraj odločno zavrnili, da ta predvideva referendum o neodvisnosti.
 

Ključno torkovo glasovanje


Sánchezu na lanskih novembrskih predčasnih volitvah s 123 sedeži ni uspelo okrepiti mandata, ki bi mu omogočil oblikovanje (manjšinske) vlade brez koalicijskih partnerjev. Da bi se izognili še enim volitvam, socialistom ob še bolj razdrobljenem parlamentu in vzponu skrajne desnice – stranka Vox je z 52 poslanci postala tretja največja sila v parlamentu – ni preostalo drugega, kot da se povežejo z Unidas Podemos, ki je ves čas vztrajala pri koalicijski vladi.



Čeprav je Sánchez še lani septembra opozarjal, da ne on ne 95 odstotkov Špancev ne bi moglo mirno spati, če bi vodenje nekaterih ministrstev prevzeli člani radikalna levice, so takoj po novembrskih volitvah med strankami prevladali povezovalni toni. Ovire med njima, ki so se še poleti zdele neprehodne in zaradi katerih so Španci morali na četrte volitve v štirih letih, sta Sánchez in vodja Unidas Podemos Pablo Iglesias premostila z objemom pred predstavniki sedme sile ter nakazala izhod iz politične krize.

Po trenutnih izračunih španskih medijev bo Sánchez potrjen na drugem glasovanju z le nekaj glasovi razlike. Foto: Susana Vera/Reuters
Po trenutnih izračunih španskih medijev bo Sánchez potrjen na drugem glasovanju z le nekaj glasovi razlike. Foto: Susana Vera/Reuters


Stranki v parlamentu nimata absolutne večine (155 poslancev), zaradi česar Sánchez ob nasprotovanju desnice potrebuje tudi podporo nekaterih manjših (regionalnih) strank, vključno z ERC. Razprava o investituri novega starega premiera se bo začela jutri. Prvo glasovanje je predvideno v nedeljo. Na njem bo Sánchez moral zbrati 176 od 350 glasov, ki jih v fragmentiranem parlamentu nima. Ključno bo torkovo drugo odločanje, ko bo Sánchezu za še en mandat zadoščala navadna večina. Po trenutnih izračunih španskih medijev bo potrjen z le nekaj glasovi razlike.
 

Progresivni dogovor


Če bo Sánchez dobil parlamentarno podporo, bo Španija dobila prvo koalicijsko vlado po koncu frankizma. PSOE in Unidas Podemos sta pred dnevi predstavili okvirni koalicijski program. Skoraj 50 strani dolg dogovor o progresivni vladi ima zlasti na socialnem področju izrazit podpis bolj leve od obeh strank. Predvideva delno razveljavitev delovne zakonodaje nekdanjega konservativnega premiera Mariana Rajoya, dvig minimalne plače do konca mandata na okoli 1200 evrov, možnost omejitve povečanja najemnin in višjo obdavčitev dela za tiste s plačo več kot 130.000 evrov na leto. Dogovor med drugim predvideva znižanje davčne stopnje s 25 na 23 odstotkov za podjetja z manj kot milijon evrov prihodkov.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine