Zmaga za Assangea, ne pa tudi za njegova prepričanja

Odločitev britanskega prvostopenjska sodišča, da zavrne zahtevo Združenih držav Amerike za izročitev ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea, ki mu na drugi strani Atlantika grozita sojenje in potencialno dolga zaporna kazen zaradi objavljanja ameriških vojaških skrivnosti, je prišla kot veliko olajšanje za obtoženega aktivista, obrambo in njegove podpornike. A ti z njo vseeno ne morejo biti povsem zadovoljni.

Kot vzrok za zavrnitev zahteve za izročitev je sodišče namreč navedlo Assangeevo slabo duševno zdravje in nevarnost, da bi v zaporu storil samomor, ne pa katerega izmed vsebinskih argumentov, s katerimi so njegovi odvetniki v več tednov trajajočem postopku poskušali dokazati odsotnost pravne podlage za njegov sodni pregon v ZDA.



Devetinštiridesetletni avstralski državljan, ki je od leta 2019 zaprt v londonskem zaporu Belmarsh, je v ZDA obtožen nezakonitega vdora v podatkovne baze ameriške vlade in objave diplomatskih depeš ter zaupnih informacij, povezanih z vojnama v Afganistanu in Iraku.
 

Zdravstveni kriterij

Assangeeva obramba je bila zgrajena okoli argumentov, da ga ameriško tožilstvo preganja iz političnih razlogov in da v ZDA zato ne bo deležen pravičnega sojenja. Toda okrožna sodnica Vanessa Baraitser je te pomisleke zavrnila drugega za drugim, tako kot tudi argument, da obtožbe proti Assangeu predstavljajo napad na svobodo medijev.

Iz njene odločitve je razvidno, da je ameriško tožilstvo uspešno zagovarjalo razloge za sojenje Assangeu v ZDA, ni mu pa uspelo dokazati, da so ameriški organi sposobni preprečiti njegov morebitni poskus samomora, če bi Assange končal v enem izmed najvišje varovanih ameriških zaporov.



Fizično in duševno zdravje sta med kriteriji, ki jih britanska sodišča v skladu z zakonodajo morajo upoštevati pri obravnavanju tovrstnih zahtev. »Strinjam se, da zatiranje kot vzrok za zavrnitev izročitve zahteva visok prag,« je v odločitvi poudarila sodnica. Toda v razmerah, katerim so podvrženi zaporniki v nekaterih ameriških zaporih, po njenem prepričanju obstaja resna nevarnost, da se bo Assangeevo duševno zdravje (oziroma njegova depresija in Aspergerjev sindrom) poslabšalo toliko, da si bo vzel življenje.
 

Na prostosti že ta teden?

»Današnji dan je zmaga za Juliana. Današnja zmaga predstavlja prvi korak na poti k pravici,« je v izjavi za javnost po koncu obravnave poudarila Stella Moris, Assangeeva zaročenka in mati njegovih dveh otrok. Obramba je napovedala, da bo na podlagi odločitve v sredo vložila prošnjo za njegov predčasni izpust iz pripora. Sodišče bi lahko že ta teden odločilo, ali bo razplet pritožbenega postopka dočakal za zapahi oziroma na prostosti.

Odločitev prvostopenjskega sodišča predstavlja le enega od korakov v postopku izročitve. Poražena stran ima za pritožbo dva tedna časa. Če prizivno sodišče razveljavi odločitev na prvi stopnji, bo zadnjo besedo glede izročitve imela britanska vlada.



»Ameriške oblasti se bodo seveda pritožile, toda malo verjetno je, da bi prizivno sodišče razveljavilo faktične ugotovitve prvostopenjskega sodišča,« je prihodnji razvoj primera za Delo komentiral Marko Milanović, profesor in strokovnjak za mednarodno javno pravo na univerzi v Nottinghamu. »Odločitev glede njegovega duševnega zdravja je odvisna od dejstev in sodnica je bila v najboljšem položaju, da oceni ta dejstva.« A pod črto ne pomeni, da so vzroki za žvižgačev pregon izginili, je poudaril sogovornik in opozoril, da bi bil lahko Assange še vedno izročen ZDA, če se njegovo zdravje v prihodnosti izboljša.

To skrbi tudi njegove odvetnike in Assangeevo partnerko, ki je ameriške oblasti in specifično ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozvala, naj ustavi pregon njenega partnerja.