Socialni demokrati zmagali, a z najslabšim izidom v več kot stoletju

Spreminjanje evropskega političnega zemljevida se nadaljuje, po tem ko je skrajna desnica na današnjih parlamentarnih volitvah na Švedskem, sodeč po izidih vzporednih volitev, zabeležila svoj najboljši rezultat doslej. Kljub temu je bila rast njene podpore, na olajšanje mnogih, manjša od nekaterih napovedi.
 

Naporno oblikovanje nove vlade

Izidi vzporednih volitev, objavljeni kmalu po zaprtju volišč, so pokazali, da bodo Socialdemokrati tudi prihodnja štiri leta ostali največja stranka v 349-članskem riksdagu. Volivci so jim po raziskavi, ki jo je naročila švedska javna televizija, namenili 26,2 odstotka vseh glasov, kar je najslabši rezultat za stranko v več kot stoletju. Na drugo mesto so se z 19,2 odstotka podpore prebili skrajnodesni Švedski demokrati in zabeležili najboljši rezultat doslej. Na tretjem je s 17,8-odstotka pristala desnosredinska Zmerna stranka. Parlamentarni prag so presegle še Levica (9 odstotkov), Krščanski demokrati (7,4), Liberalci (5,5) in Zeleni (4,2).



Optimisti bodo verjetno poudarili, da bi bil volilni pretres lahko hujši. Pesimisti se bodo spraševali, ali je petina vseh glasov, ki jih je na enih najbolj spremljanih volitev v švedski zgodovini zbrala skrajna desnica, res tako majhen delež. Oboji se bodo verjetno strinjali, da se je Švedska znašla na pragu obdobja povečane politične nestabilnosti.

Na podlagi izidov vzporednih volitev gre sklepati, da bo oblikovanje nove vlade naporno in se bo najbrž utegnilo zavleči v jesen. Niti vladajoči levosredinski blok, sestavljen iz Socialdemokratov, Zelenih in Levice, niti desnosredinsko zavezništvo, na čelu katerega je Zmerna stranka pod vodstvom Ulfa Kristerssona, nista zbrala dovolj podpore, da bi lahko sama obvladovala večino glasov v parlamentu. Obema napovedujejo okoli 40-odstotno podporo. Prihodnja koalicija, kakršne koli barve že bo, se bo morala, tako kot zdajšnja, pri vladanju zanašati tudi na glasove opozicije.
 

Löfven ali Kristersson?

Podpora, ki jo je na volitvah dosegla skrajna desnica, je bila nekolika manjša od nekaterih predvolilnih napovedi, ki so Švedskim demokratom v zadnjih tednih odmerjale tudi do četrtino vseh glasov. Stranka kljub temu nad potekom volilnega dne ne bo razočarana, saj ji je uspelo zbrati tretjino več glasov kot na zadnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti.

Vse stranke so že med predvolilno kampanjo zavrnile možnost uradnega sodelovanja s Švedskimi demokrati. Toda to še ne pomeni, da ti v prihodnjem mandatu ne bodo igrali pomembne vloge. Če ne drugega, bodo še naprej vplivali na politično agendo v državi in s tem predvidoma povzročali resne težave drugim strankam. Analitiki ne izključujejo niti možnosti, da bi se lahko znašli v položaju neuradnega partnerja morebitne manjšinske vlade, če bi to sestavil vodja Zmerne stranke Kristersson. Možnosti, da bi na čelu države še naprej ostal dosedanji premier, socialdemokrat Stefan Löfven, so po včerajšnjih izidih majhne.

Premik na desno

V vsakem primeru se je ravnovesje v švedski politiki na tokratnih volitvah premaknilo na desno. Kako zelo, bosta pokazala sestavljanje nove vlade in prihodnji potek političnih razprav v državi.

Med napeto predvolilno kampanjo so močno prevladovala vprašanja, povezana s priseljevanjem, integracijo priseljencev, varnostjo pa tudi stanjem zdravstvenih storitev, šolstva in okolja. Medtem ko je vodja vladajoče stranke Löfven volitve opisoval kot referendum o prihodnosti socialne države, so bile te po mnenju prvaka Švedskih demokratov Jimmieja Akessona predvsem glasovanje o prihodnosti švedske politike odprtih vrat. Ta je od vrhunca migrantske krize, med katero je Švedska sprejela največje število migrantov na prebivalca od vseh evropskih držav, postala vroče, predvsem pa razdvajajoče politično vprašanje.