Smo na poti k pandemiji ali ozdravitvi

Kitajska državna komisija za zdravstvo je včeraj objavila nove številke o epidemiji koronavirusa. Tistega dne je bilo okuženih 74.185, mrtvi pa 2004 ljudje. Okužbo so potrdili v 26 državah pa tudi v Hongkongu in Macau, a to ne pomeni, da smo na pragu pandemije.



Kaj pomeni ta beseda? »Pravzaprav nimamo pravila, kdaj nekaj poimenujemo epidemija in kdaj pandemija. Običajno je to zemljepisni kriterij,« je povedala ameriška epidemiologinja Laurie Garrett. »Epidemija je, kadar se bolezen širi po enem območju ali eni strani sveta, če se razširi še na drugo stran, je to pandemija. WHO je kot merilo dodala območno transmisijo, tako da nekateri mislijo, da je nto že pandemija.« Ključni indikator prehoda iz epidemije v pandemijo bi lahko bila Japonska, ker se je tam naglo povečalo število okuženih, ki niso imeli stikov s kitajskim izvorom virusa.

Strokovnjaki so opozorili, da je še vedno premalo podatkov o koronavirusu, da bi lahko sklepali, s čim se sooča Kitajska in s čim svet. »Vsak virus je poseben,« je dejal Howard Markel, medicinski zgodovinar z Univerze v Michiganu. »Iz proučevanja prejšnjih epidemij sem se naučil, da je vsak, ki trdi, da lahko predvidi prihodnost na podlagi starih izkušenj, nor ali laže. Mi tega preprosto ne vemo.«


 

Kitajska si želi optimizma

Covid-19 se je pojavil širše, kot se je leta 2003 dogajalo s sarsom, in čeprav še vedno ni tako razširjen, kot je bila leta 2009 prašičja gripa, je očitno nevarnejši od te. Virus, ki povzroča to bolezen, je veliko manj smrtonosen od ebole, a se lahko prenaša tudi po zraku. Tako je dovolj elementov, na podlagi katerih se lahko na seznam resnosti uvrsti kamorkoli – od nove gripe do nove pandemije.

Kam se bo uvrstil, bo jasno ob koncu tega meseca, so opozorili strokovnjaki. Kitajska si očitno želi v zgodbo o virusu vnesti več optimizma, tako da je tudi partijski in državni voditelj Xi Jinping v pogovorih s tujimi državniki poudaril, da boj proti epidemiji že kaže vidne rezultate. Novih primerov okužbe je čedalje manj, hkrati je čedalje več bolnikov, ki veljajo za ozdravljene.

Ali bodo zgodnja pomlad in višje temperature pripomogle k izginotju virusa, kot se je zgodilo s sarsom, za zdaj ni znano. Virusi so na splošno molekule nukleinske kisline v proteinskem ovoju, nekateri, med drugim tudi koronavirusi, imajo okoli te plasti, ki se imenuje kapsida, še membrano, ki je dokaj občutljiva na visoke temperature. Pri virusu covid-19 se je pokazalo, da je stabilen pri 4 stopinjah Celzija, pri –60 stopinjah Celzija pa bi lahko preživel nekaj let. S kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni so opozorili, da to, da je virus manj odporen na višje temperature, pomeni zgolj to, da toplejše vreme vpliva na njegovo preživetje, ne pa na prenašanje okužbe.

​Preobrat

Konec februarja bo točka preobrata – na bolje ali na slabše. Zakaj prav takrat? Zato, ker bo minilo več kot 14 dni, odkar so se iz Kitajske vrnili prvi okuženi posamezniki, to pa velja za najdaljšo inkubacijsko dobo. Takrat bo več podatkov o tem, kako se virus prenaša s človeka na človeka.

Kitajska je s tem, ko je zaprla pokrajino Hubei, v kateri so našteli največ okužb, dala svetu nekaj tednov, da se pripravi na vsako možnost. Kakšno je pravo stanje epidemije ali morebitne pandemije, bomo izvedeli šele, ko se bodo kitajski delavci vrnili na delovna mesta, ko bodo šli otroci v šolo in ko bo znova deloval promet. Nihče ne more izključiti možnosti, da se bo takrat virus znova razigral. Strokovnjaki so zato pozvali k previdnosti.

Vse, kar je koronavirus do zdaj pokazal, je sorazmerno nizka stopnja pripravljenosti številnih držav na tovrstno krizo. V tem primeru je, kot je poudarila Laurie Garrett, vseeno, ali govorimo o epidemiji ali pandemiji.

»Ne zanima me politična razprava. Zanima me biološka stran tega vprašanja,« je dejala. Na tej strani je očitno še vedno veliko nerešenih vprašanj, na katera svet nima odgovorov.