»Smešna« kazen za Trumpovega nekdanjega šefa kampanje

Potem ko je zvezni sodnik T.S. Ellis nekdanjemu šefu kampanje Donalda Trumpa Paulu Manafortu v četrtek izrekel nizko zaporno kazen 47 mesecev, so v ZDA oživele razprave o dvojnem standardu pravosodja, ki je rad usmiljen do bogatih belih obsojencev in neusmiljen do revnih kurjih tatov.

Kritike kazni še posebej razburja sodnikova izjava, da je Manafort živel življenje brez krivde, dokler ga pač niso ujeli z rokami v škatli za pecivo. Opozarjajo, da sodnika, kot kaže, ni nihče obvestil, da je Manafort večino svojega odraslega življenja zastopal interese celotne mavrice nepridipravov in krvnikov. Celo njegova hči je izjavila, da je oče služil krvavi denar.

Manafortovo prvo lobistično podjetje Black, Manafort, Stone and Kelly, v katerem je sodeloval Trumpov zaupnik in prav tako obtoženec v preiskavi ruskega vpletanja v ameriške volitve 2016 Roger Stone, je v Washingtonu dobilo neuradno ime »lobi za mučitelje«, ker so fantje zastopali vrsto mednarodnih voditeljev, vpletenih v zlorabe človekovih pravic.

»Sodnikova ocena Manafortovega življenja, preden so ga ujeli, dokazuje, da Ellis ni primeren za svoj položaj. Redko kdaj mi je bilo tako slabo po tako očitnem ugodnem obravnavanju bogatega belega fanta, ki je izdal ameriško zakonodajo,« je sporočil ustavni profesor Lawrence Tribe. »Kazen je smešna in Ellisova izjava o Manafortu je nezaslišana,« meni nekdanji tiskovni predstavnik pravosodnega ministrstva ZDA Matt Miller.



Kolumnistka Washington Posta konservativna pravnica Jennifer Rubin opozarja, da so Manaforta spoznali za krivega osmih točk obtožnice. Zločine je izvajal celo desetletje. Njegov motiv je bil čisti pohlep in do danes ni priznal krivde.

»Gre za šokantno nizko kazen glede na vodila pri izrekanju kazni za takšne zločine. Redko vidim tako velik odstop od pravil brez posebnega razloga,« je izjavila nekdanja zvezna tožilka Mimi Rocah.

Ellisova odločitev pri Američanih po mnenju Rubinove utrjuje prepričanje, da so beli in bogati deležni drugačnih standardov pravice kot tisti, ki niso ne eno in ne drugo. Minimalna kazen daje kriminalcem v belih ovratnikih vzpodbudo za kršenje zakonov, ker lahko izračunajo ali se jim izplača lagati, varati, poneverjati in podobno. Če je največ, kar jih lahko doleti, nekaj let za zapahi v udobnem zaporu minimalne varnosti, potem kazen ni noben dejavnik odvračanja.



Nizka kazen prav tako škodi tožilcem v podobnih primerih, saj bodo kriminalci zavračali sodelovanje, če jih ne čaka nič hudega. Tako nizka kazen, kot jo je dobil Manafort, bi prišla morda v poštev, če bi Manafort sodeloval s tožilstvom. Manafortova kazen je bila namreč celo nižja od tiste, ki so jo prosili njegovi odvetniki.

Sredi marca bo Manafortu izrečena še ena kazen na zveznem sodišču v Washingtonu zaradi neprijavljenega lobiranja za tuje interese. Sodnica Amy Berman Jackson bo morala upoštevati tudi dejstvo, da je Manafort prekršil dogovor o priznanju krivde in sodelovanju s preiskavo, med katero je skušal vplivati na priče. Sodnica se lahko odloči, da bo Manafort njeno kazen prestajal posebej povrhu 47 mesecev, ki jih je izrekel Ellis.