V nadaljevanju preberite:

Tisoč dni po začetku velike ruske invazije na Ukrajino se v Evropski uniji odkrito postavljajo vprašanja o prihodnji strategiji. Tudi odzivi na petkov telefonski pogovor nemškega kanclerja Olafa Scholza z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom so pokazali, kako različne so ocene položaja. V bruseljskih krogih ni redko prepričanje, da je odločitev predsednika ZDA Joeja Bidna o črtanju omejitev za napade z ameriškimi raketami dolgega dosega (ATACMS) v Rusiji predvsem simbolnega pomena, a ima kar široko podporo.

Je pa zunanjepoliitčni predstavnik EU Josep Borrell po zasedanju vodij diplomacij v Bruslju dejal, da je Washington dovolil napade v radiju 300 kilometrov, kar da ni veliko, »saj ne gre globoko v državo«. Vodja slovenske diplomacije Tanja Fajon je na zasedanju zunanjih ministrov izražala zadržke. Najprej je na omrežju x objavila nujen poziv k trajnemu in pravičnemu miru, ki ga bo Ukrajina sprejela in bo temeljil na ustanovni listini Združenih narodov. »Dobava raket dolgega dosega bi lahko imela ravno nasproten učinek,« je nadaljevala.