Slavje ob 70. obletnici Nata skazili prepiri ZDA z Nemčijo in Turčijo

Podpredsednik ZDA Mike Pence je v govoru kritiziral Nemčijo zaradi premajhne porabe za obrambo in zaradi vztrajanja pri plinovodu iz Rusije Severni tok 2. Turčijo pa je oštel, da kupuje sistem protiraketne obrambe od Rusije. Pence je dejal, da mora Nemčija storiti več, saj obrambe Zahoda ne bo mogoče zagotoviti, če bodo zavezniki postajali odvisni od Rusije. »Nesprejemljivo je, da največje evropsko gospodarstvo še naprej zanemarja grožnjo ruske agresije, samoobrambo in našo skupno obrambo,« je dejal Pence.

Rusija je na ministrskem zasedanju izpostavljena kot glavni razlog za nadaljnji obstoj zveze Nato, čeprav tega predsednik največje članice ne poudarja. Zato pa to delajo člani vlade Donalda Trumpa, kot so Pence, državni sekretar Mike Pompeo, veleposlanica ZDA pri Natu Kay Bailey Hutchinson in drugi.



Pence je Nemčijo oštel tudi zaradi plinovoda Severni tok 2, ki bo podvojil nemške nakupe plina iz Rusije. Vendar pa je pri vsem tem zagotovil, da bodo ZDA vedno največji zaveznik Evrope.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je odgovoril, da je Nato predvsem zavezništvo vrednot in gre pri delitvi bremen za več kot le porabo. Velika poraba za vojsko je v Nemčiji zaradi zgodovine problematična in Maas je poudaril, da je Nemčija za ZDA poslala v Afganistan največ vojakov, gradi nov poveljniški center Nata v Ulmu in se zaveda, da varnost ni nekaj samoumevnega, zato bo delila breme.

Pence je dejal, da mora Turčija izbrati, ali bo ostala ključni partner najuspešnejšega zavezništva v zgodovini ali pa bo tvegala varnost tega partnerstva z nepremišljenimi odločitvami. ZDA so v ponedeljek prekinile prodajo lovcev F-35 Turčiji, ker ta od Rusije kupuje sistem protiraketne obrambe S-400.

Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je odvrnil, da je S-400 dokončan posel in Turčija od njega ne bo odstopila. Vendar pa Turčija ostaja trdna zaveznica in deli skrbi glede Rusije ter ne bo nikoli priznala priključitve polotoka Krim Rusiji. »Sodelujemo z Rusijo, kar pa ne pomeni, da spodkopavamo zavezništvo in se z Rusijo strinjamo o vsem,« je dejal.

Cavusoglu jih je kasneje slišal tudi od Pompea glede Sirije. Ameriški državni sekretar mu je izrekel opozorilo pred morebitnimi uničujočimi posledicami, če bo uresničila grožnjo o bombardiranju kurdskih borcev v Siriji.

Pompeo je potem v pozdravnem nagovoru na sprejemu za ministre v State Departmentu ob originalni severnoatlantski pogodbi, ki jo je podpisalo 12 držav, dejal, da je dosežkov veliko. Med njimi odvrnitev širitve sovjetskega komunizma po Evropi, preprečitev velikega spopada po drugi svetovni vojni, soočenje z etničnimi konflikti na Balkanu in skupni boj proti terorizmu.
Med novimi izzivi, s katerimi se soočajo zavezniki, pa je omenil rusko agresijo, množične migracije in ranljivosti novih tehnologij. »Geopolitično okolje je vse bolj nestabilno in tekmovalno. Naša naloga je, da se s tem soočimo skozi strateško prenovo,« je dejal Pompeo.



Med drugim je navzoče seznanil, da so prejšnji teden senatu formalno predložili potrditev sprejema Severne Makedonije v Nato, ki bo imel tako 30 članic. Nato je utrdil prisotnost v Baltiku in Črnem morju, izboljšuje pripravljenost sil in odpornost pred hibridnimi in kibernetskimi grožnjami sodobnega časa.

»Za vse to so potrebna dodatna vlaganja vseh. Kanada in evropski zavezniki bodo do konca leta 2020 vložili dodatnih sto milijard dolarjev za kolektivno varnost. Amerika je za ta prizadevanja hvaležna, ampak moramo storiti več,« je dejal Pompeo.