Slabe alternative slabemu dogovoru

Pred drugim glasovanjem o alternativah ločitvenemu­ sporazumu o brexitu v britanskem parlamentu je bilo vse prej kot jasno, kam bo proces izločanja različnih scenarijev pripeljal otoško politiko in z njo vred državo. Nabor možnosti se je od prvega glasovanja skrčil za polovico, a na koncu se je izkazalo, da nobena od njih še vedno ne uživa večinske podpore. Tako kot prejšnji teden so poslanci tudi tokrat zavrnili vse predloge.

Četverica možnosti, med katerimi so lahko izbirali, je sicer vnaprej nakazala smer, v katero se je premaknila volja predstavnikov ljudstva od prejšnjega tedna. Od štirih predlogov sta dva zagovarjala mehki brexit, dva pa sta dopuščala možnost njegove razveljavitve.
 

Carinska unija kot minimum

Cilj prvega alternativnega predloga je bil v novembra sklenjen ločitveni sporazum in nezavezujočo politično deklaracijo o prihodnjih odnosih med Združenim kraljestvom in EU vključiti zavezo o vzpostavitvi stalne carinske unije. Ta možnost bi odstranila veliko razlogov za sporno irsko varovalo, ne pa vseh. Od vseh alternativ, o katerih so poslanci odločali na prvem glasovanju, je bila ta poražena z najmanjšo razliko glasov. Kljub temu je bila z 265 glasovi podpore še vedno daleč pod mejo absolutne večine, ki je v spodnjem domu britanskega parlamenta pri 320 glasovih.
 

Enotni trg 2.0

Vprašanje irske meje bi lahko v celoti rešili z obstankom Združenega kraljestva v carinski uniji in na enotnem evropskem trgu, kar bi pomenilo, da bi morala država spoštovati vse štiri temeljne svoboščine EU, vključno s prostim pretokom ljudi. Ideja z všečnim imenom enotni trg 2.0 predpostavlja, da bo država ostala na enotnem trgu kot članica Evropskega prostotrgovinskega združenja (EFTA), hkrati pa z EU sklenila nekakšno carinsko unijo, pri čemer bi London ohranil vpliv na vsebino trgovinskih dogovorov, ki bi jih sklepala evropska stran. Velik del britanske opozicije, vključno z vodstvom laburistične stranke, je pred glasovanjem napovedal, da bo podprl predlog. Ključno vprašanje za njegove zagovornike je, ali bi tovrstna alternativa v očeh večine volivcev še odražala izid referenduma iz leta 2016.


 

Novi referendum ali razveljavitev brexita

Delež poslancev, ki zagovarjajo nov referendum o brexitu oziroma o tem, kako bi se ta moral zgoditi, ni majhen. Bolj ko se zapleta izstop države iz EU, glasnejši so zagovorniki ideje, da bi morali o razpletu drame odločati volivci. O tem je zdaj prepričano tudi vodstvo laburistične stranke. Tretje alternative ločitvenemu sporazumu sinoči ni bilo mogoče vnaprej obsoditi na propad. Bistveno manj priljubljena je ideja o razveljavitvi brexita, če bi se Združeno kraljestvo, denimo, znašlo pred nevarnostjo neurejenega izstopa, ki je bila zastopana v četrtem predlogu.
 

Ločitveni sporazum še četrtič

Nad naborom možnosti, o katerih so se odločali poslanci, so bili po pričakovanjih najbolj razočarani evroskeptiki. Nigel Farage, nekdanji vodja evrofobične stranke za britansko neodvisnost Ukip, je na twitterju vse zavrnil kot različne verzije obstanka države v EU.

Bistveno bolj je lahko bila zadovoljna z naborom britanska vlada, ki še vedno verjame, da bo parlament podprl njen ločitveni sporazum, ko bo spoznal, da je ta edina prava alternativa izstopu brez dogovora oziroma razveljavitvi brexita. Če se ta predpostavka ne bo pokazala za pravilno in bo parlament na koncu podprl mehkejšo obliko izstopa, vlada po mnenju analitikov in nekaterih ministrov ne bo imela druge možnosti, kot da njegovo voljo upošteva, če noče popeljati države iz EU brez dogovora.