Ameriški mediji vsi po vrsti ugibajo, katera zvezna država bo na koncu odločila tekmo za Belo hišo, kot osnova za analizo pa jim služijo volilni izidi iz leta 2016. Ameriške predsedniške volitve pred štirimi leti so zaznamovale predvsem izrazito tesne tekme v zveznih državah Pensilvanija, Wisconsin in Michigan, ki jih je
Donald Trump osvojil z majhno razliko.
Tudi danes v teh državah vse kaže na tesen razplet, četudi so predvolilne ankete demokratskemu kandidatu
Joeju Bidnu v vsaki od njih pripisovale solidno prednost.
Se torej ponavlja leto 2016? To je za zdaj še težko reči, opozarjajo analitiki. Ključna razlika med tokratno predsedniško tekmo in tisto izpred štirih let je v treh različnih načinih glasovanja. Veliko volivcev se je namreč odločilo za glasovanje po pošti in za predčasno oddajo svojih glasovnic, in tudi zato bo štetje potekalo dlje časa kot leta 2016.
Kljub temu je jasno, da znatnega zasuka v prid demokratskemu kandidatu v teh državah na tokratnih volitvah ni pričakovati.
Še en somrak ameriških javnomnenjskih raziskav?
Štetje glasov še nekaj časa ne bo končano, a se že nakazujejo kapitalne napake v ocenjevanju razpoloženja ameriškega volilnega telesa.
Leta 2016 so ZDA doživele kolektivno presenečenje, ko večine elektorskih glasov ni dobila demokratska predsedniška kandidatka
Hillary Clinton, kot so napovedovale javnomnenjske agencije. A so vsi pričakovali, da so po tej poklicni klofuti prilagodile svojo metodologijo, vse pa kaže, da je velika večina med njimi spet podcenila »sramežljive« volivce Donalda Trumpa. Le nekatere kot Trafalgar Group so republikanskemu predsedniku – spet – dodeljevale večji delež volilnega telesa
Komentarji