New York – Slab teden po policijskem uboju temnopoltega Georgea Floyda v Minneapolisu so številna ameriška mesta doživela še eno noč nasilnih protestov. V največjem mestu Minnesote, kjer je skupina policistov Floyda pritiskala ob tla do njegove smrti, posreduje nacionalna garda, v Los Angelesu, Atlanti, Chicagu in več drugih mestih so razglasili policijsko uro.

V newyorškem Brooklynu so aretirali več sto ljudi, med njimi mlado žensko iz severnega dela države New York, ki je v petek v policijski kombi vrgla molotovko. Samo po naključju ni ubila štirih policistov, ki so sedeli v njem, v kalifornijskem Oaklandu pa je življenje izgubil policist, na katerega so streljali iz množice protestnikov.





Po vseh ZDA so tudi sinoči zažigali policijske avtomobile, v St. Louisu je voznik FedExa, ki je zašel med proteste, do smrti povozil udeleženca. V prestolnici Washington so se protestniki ponovno prebijali proti Beli hiši, ki so jo v petek za nekaj časa celo zaprli in vojsko dvignili v stanje pripravljenosti.

Pravosodni minister William Barr je »anarhističnim in skrajno levičarskim skrajnežem« zagrozil z zakonodajo iz leta 1968, ki za nasilne demonstracije predvideva do pet let zapora, odslej bo prepovedano tudi prestopanje meja zveznih držav za udeleževanje demonstracij.



Tudi nekateri drugi ameriški politiki za nasilne proteste v Minneapolisu in drugih krajih dolžijo prišleke od drugod in poudarjajo, da so mirne demonstracije dovoljene, nasilnih pa ne bodo dovoljevali. Vse glasneje se pritožujejo tudi številni, ki hočejo dostojanstveno protestirati za življenja afriških Američanov, pa požigalci in drugi nasilneži njihovo sporočilo belski Ameriki potiskajo v ozadje.



Ameriški predsednik Donald Trump pa je po poročanju STA sporočil, da bo uporabil vojsko, če oblasti zveznih držav na protestih ne bodo ostreje ukrepale. Predsedniku ne uspeva umiriti položaja, temveč po prepričanju županje Washingtona Muriel Bowser počne ravno nasprotno. Iz oblegane Bele hiše je v soboto zjutraj tvital, da bodo na protestnike, ki bi prišli čez ograjo Bele hiše naščuvali divje pse in županjo po krivem obtožil, da noče poslati na pomoč mestne policije.

»Kar dela, je napad na človečnost, na Ameriko in na varnost. Obuja spomine na čase, ko so policisti na borce za državljanske pravice ščuvali pse,« je dejala županja.

Biden obsodil nasilje

Pred odhodom na Florido, kjer si je ogledal uspešno prvo izstrelitev rakete zasebnega podjetja s človeško posadko v vesolje, je Trump sporočil, da zvezna vlada razmišlja o uporabi vojske za posredovanje v protestih. »Vojska je pripravljena in sposobna posredovati,« je povedal novinarjem. »Vojska je tam lahko zelo hitro,« je dodal. Na twitterju pa je zapisal, da bo njegova administracija »uporabila neomejeno moč vojske« ter tudi izvajala aretacije.

Pentagon je vsem enotam po ZDA izdal opozorilo, naj bodo pripravljene na morebitno mobilizacijo v štirih urah, če bo guverner Minnesote Tim Walz ali kdo drug zaprosil za pomoč. Takšnega ukrepa danes živeči Američani ne pomnijo.

Kandidat demokratov za novembrske predsedniške volitve Joe Biden je danes obsodil nasilje na protestih, a poudaril, da imajo Američani pravico demonstrirati. »Prav in nujno je protestirati proti takšnemu okrutnemu ravnanju. To je ameriški odziv,« je izpostavil Biden v sporočilu za javnost. Ob tem je poudaril, da požiganje in nepotrebno uničenje nista pravi odziv, prav tako ne nasilje, ki uničuje podjetja, ki služijo skupnosti.