Še en opazen kratek stik med Rimom in Parizom

Italijanski mediji ne pomnijo trenutka v povojnem obdobju, ko bi bili odnosi med Italijo in Francijo tako napeti, kot so v zadnjem času. Vzrok za to ni en sam velik dogodek oziroma incident, ampak množica majhnih. Praktično ne mine več mesec, ko si Rim in Pariz ne bi skočila v lase.

Podlaga za najnovejši diplomatski spor med državama je bila izjava vodje Gibanja 5 zvezd in enega od dveh podpredsednikov italijanske vlade Luigija di Maia, ki je v javnem nastopu nekdanji kolonialni sili pripisal odgovornost za revščino v Afriki in množično izseljevanje tamkajšnjega prebivalstva. Franciji je očital, da v nekaterih afriških državah še vedno igra vlogo kolonizatorja in da načrtno preprečuje njihov gospodarski razvoj.

Njegov izpad je kasneje dopolnil še vodja Lige in notranji minister Matteo Salvini z oceno, da Franciji zaradi njenih energetskih interesov ni do stabilizacije Libije.

Francoska vlada se je na očitke odzvala tako, da je včeraj na zagovor že drugič v manj kot letu dni poklicala italijansko veleposlanico v državi. Francoski diplomati so izjave ministrov označili za »nedopustne in agresivne« in opozorili, da to ni bil prvi tovrsten izpad italijanskih politikov, uperjen proti Franciji.



Število kratkih stikov med državama zadnjega pol leta opazno narašča. V začetku meseca sta Di Maio in Salvini bodrila pripadnike francoskega gibanja Rumeni jopiči, ki so med drugim pozivali k padcu vlade Emmanuela Macrona, naj vztrajajo na ulicah in ne odstopijo od svojih zahtev. Decembra, v času sprejemanja kontroverznega italijanskega proračuna, je Rim problematiziral francosko fiskalno politiko in jo poskušal uporabiti v svoj prid pri pogajanjih z evropsko komisijo. Mesece pred tem pa so zaznamovali predvsem incidenti z nezakonitim vračanjem migrantov čez italijansko-francosko mejo, v katere je bila vpletena francoska policija.
 

Ideološka vrzel

Kratke stike je mogoče interpretirati kot posledico čedalje večje ideološke vrzeli med italijansko in francosko politiko, ki jo bo v prihodnjih mesecih še dodatno poudarila kampanja za evropske volitve. Emmanuel Macron in Matteo Salvini se omenjata kot dva ključna protagonista sprememb, ki se po maju obetajo EU.

Zagotovo pa so napetosti tudi odraz notranjepolitičnih razmer v Italiji. Na to je opozoril tudi italijanski premier Giuseppe Conte in na ta način po poročanju Il Messagera poskusil preprečiti razraščanje najnovejšega diplomatskega spora med državama.



Tekma za volilne glasove na prihajajočih evropskih volitvah je v Italiji v polnem teku. Pod pritiskom je predvsem Gibanje 5 zvezd, ki praktično vse od vstopa v vlado v javnomnenjskih raziskavah zaostaja za svojo koalicijsko partnerico. Analitiki predvidevajo, da bo volivcem poskušalo dokazati, da v času vladanja ni izgubilo stika s svojo radikalno preteklotjo.

Še en vidik zapletenih notranjepolitičnih razmer je težka gospodarska situacija, ki utegne Salviniju in Di Maiu otežiti pridobivanje novih volivcev in ohranjanje starih. Vse več signalov je, da je Italija na pragu recesije oziroma da je vanjo že vstopila.