Neomejen dostop | že od 9,99€
David Pogue, dopisnik CBS Sunday Morning, je med tistimi srečneži, ki so doživeli in preživeli ogled Titanikovih razbitin. Službeno je podjetje OceanGate, ki organizira oglede na 3800 metrih globine, približno 650 kilometrov od obale Nove Fundlandije, obiskal novembra lani, o ogledu ostankov Titanika s podmornico Titan pa je dejal, da je bilo kot v »enoprostorcu brez sedežev«.
»V notranjosti podmornice je nekaj računalniških zaslonov in na koncu je eno okroglo okno, približno 21 palcev (dobrih 50 centimetrov, o. p.) v premeru,« je povedal za spletni portal NPR v torek. In ko plovilo prispe do Titanika, potniki izmenično gledajo skozi okno, je opisoval svojo izkušnjo.
V plovilu sta po Poguovih besedah dva pilota, eden od njih je Stockton Rush, oblikovalec podmornice in izvršni direktor, »ki upravlja podmornico z igralnim krmilnikom«: »Ima prave ročice in gumbe za premikanje gor, dol, levo, desno … In njegov argument je, da je morda videti poceni in potrošniško, vendar je zadeva preizkušena in resnična, zelo zanesljiva komponenta, ki naredi točno to, kar potrebujemo.« »Glavna stvar pa je, da je bil del, ki nas zanima, tista cev iz ogljikovih vlaken ... zasnovana v sodelovanju z Naso in Univerzo v Washingtonu in naj bi bila varna pred napakami,« povzemajo Poguea pri NPR.
Zelo hladno in temno je v plovilu
Odkrivanje natančne lokacije Titana bo »pomemben izziv«, je za Sky News povedal dr. Jamie Pringle, predavatelj forenzične geoznanosti na univerzi Keele.
Dodal je, piše Guardian, da je območje atlantskega dna »res oddaljeno« in da je plovilo zelo majhno. »Lahko bi bilo lepo in ravno in bi ponosno sedelo na vrhu, kar bi bilo super,« je dejal.
»Lahko bi bilo delno potopljeno in seveda je veliko podmorskih kanjonov in podmorskih podvodnih gora ... Ta vprašanja so zelo težka.«
Sicer pa izguba stika s plovilom po njegovem nakazuje, da je prišlo do električnega problema, zato bo v plovilu verjetno »zelo hladno in zelo temno«.
Pogue pravi, da so imeli pred potopom v globino poglobljene oglede notranjosti in zunanjosti Titana. Poučili so se o njegovem delovanju. »V notranjosti res ni nobene varnostne opreme – razen gasilnega aparata in gasilskih mask, ki smo si jih za vajo natikali in snemali. To je skoraj vse, saj ne moreš veliko narediti, če gre kaj narobe.«
Obstaja sedem različnih načinov vrnitve na površje, navaja NPR. S podmornice je mogoče spustiti vreče s peskom in svinčene cevi, lahko se napihnejo baloni in lahko uporabijo potisnike. Lahko celo odvržejo »noge podmornice«, da jo razbremenijo. In nekateri od teh, mimogrede, delujejo tudi, če zmanjka elektrike in tudi če vsi na krovu omedlijo. Torej obstaja »nekakšno stikalo za mrtveca«, tako da se kavlji, ki držijo vreče s peskom, po določenem številu ur v vodi raztopijo, sprostijo vreče s peskom in vas pripeljejo na površje, četudi ste brez zavesti, pripoveduje Pogue.
Valovi so na območju, kjer leži Titanik, visoki do šest metrov. In valovi se penijo belo. Tudi podmornica je bela. Težko je pričakovati, da jo bo letalo zagledalo v stotinah milj razburkanega morja. Četudi lebdijo na površini, je tragedija to, da od znotraj podmornice ni mogoče odpreti. Privita je od zunaj. V notranjosti je 18 vijakov in brez pomoči od zunaj se ni mogoče rešiti iz notranjosti, kar je »scenarij prave nočne more«: da so živi, lebdijo, a ven ne morejo …
Potovanje ni potekalo gladko, priznava Pogue: »Prišli smo kakšnih trinajst metrov globoko, nato pa naleteli na mehanske težave in morali smo prekiniti potop. Bil sem uničen in potrt. Toda takrat sem izvedel, da gredo potopi redko po načrtih. Z vsako od teh odprav, ki jih naredi OceanGate, preživijo pet dni nad razbitinami Titanika in običajno jim je doslej uspelo priti dol le enkrat ali dvakrat.«
Visokostrokovni ljudje na krovu
Eden tistih, ki so že bili na podmornici z dvojico od pogrešane peterice, Paulom Henryjem Nargeoletom, nekdanjim poveljnikom francoske mornarice, in z ustanoviteljem družbe OceanGate Stocktonom Rushem, je izjavil: »Dva fanta na podmornici, torej Paul in Stockton, sta oba popolna profesionalca. Če sem iskren, če bi bil v težavah, bi želel biti na podmornici z njima.«
Dodal je: »Od prvega dne bodo varčevali z energijo. Tako da me ne bi presenetilo, če bi akcija trajala veliko dlje, ker bodo točno vedeli, kaj storiti … Mislim, da obstaja velika verjetnost, da jih bodo našli. To niso muhe enodnevnice, to so zelo visoko strokovni ljudje.«
Potopi potekajo v mednarodnih vodah, je za NPR pojasnil Pogue. Organa upravljanja torej ni. »Ko smo se vkrcali na površinsko ladjo, smo podpisali izjavo o odstopu, zaradi katere človeku zaledeni kri v žilah. Mislim, to je bil pravzaprav seznam osmih odstavkov s posledicami, to je, da si trajno onesposobljen ali mrtev.«
OceanGate ni turistična družba ali letalska družba za množice, priznava Pogue: »To je za bogate pustolovce, odvisne od adrenalina, ki uživajo v tveganju. To je življenjski slog, s katerim se vsi ne moremo poistovetiti. Toda zanje je tveganje življenje.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji