Savdski princ je tarča jeze senatorjev

Savdski vrh je ameriškemu zunanjemu ministru Miku Pompeu zagotovil, da bodo opravili »temeljito preiskavo« o izginotju novinarja Džamala Hašodžija. Doslej se še niso uresničile napovedi, da bodo Savdijci priznali njegov uboj na konzulatu v Istanbulu, Pompeo pa bo jutri gladil razmere v Turčiji.

Po dosedanjih diplomatskih zasukih se zdi, da bosta Washington in Ankara privolila v razlago o »odpadniških ubijalcih«, kot se je v ponedeljek izrazil ameriški predsednik. Savdski vrh se bo po napovedih posledicam poskušal izogniti s pojasnilom, češ da so savdski operativci novinarja ugrabili, a da je med zaslišanjem umrl. Na ta način naj bi poskušali vsaj deloma razelektriti diplomatsko krizo in omogočiti kraljevini, da škandal previhari brez prehudih posledic za njen vrh. Ob nenadnem naraščanju diplomatskih komunikacij na najvišji ravni med Turčijo in Savdsko Arabijo so se pojavila celo ugibanja, da prva v zameno morda kupuje poceni posojila Rijada, s katerimi bi okrepila razrahljano gospodarstvo.

To naj bi potrdilo tudi nenadno usihanje sprva poplave turških informacij o preiskavi. Ankara obveščevalnim kolegom na Zahodu, denimo, ni pokazala zvočnih in videoposnetkov o uboju novinarja, čeprav je sprva oznanila, da jih ima. Toda visoki uradnik turške policije je danes razkril, da so preiskovalci v konzulatu našli dokaze o Hašodžijevi smrti v tamkajšnjih prostorih, kljub temu da so Savdijci v zadnjih dneh konzulat in bližnjo rezidenco skrbno očistili in sveže prepleskali. Danes naj bi preiskali tudi rezidenco konzula Mohameda al Otaibija, ki je medtem že odšel v domovino. Savdijci so umaknili tudi svojega veleposlanika v ZDA, princa Halida bin Salmana, mlajšega brata prestolonaslednika Mohameda bin Salmana.


 

Jeza senatorjev

Ta vse bolj postaja središče celotne zgodbe, saj nihče ne verjame, da se lahko v absolutistični monarhiji karkoli zgodi brez odobritve mladega povzpetnika, ki je v zadnjih letih presekal tradicijo delitve oblasti v kraljevi družini al Saud in v svojih rokah drži skoraj vse niti oblasti. Zgodba o ponesrečenem zaslišanju stoji na trhlih nogah, navsezadnje je bil med 15 savdskimi agenti, ki so domnevno ugrabili in ubili Hašodžija, patolog, ki je menda s seboj prinesel žago za kosti. Poleg tega so ameriški obveščevalci senatorjem predvajali prisluhe, v katerih so ujeli naročilo princa, naj oporečniškega novinarja zvabijo v domovino. Vse to je povzročilo vrenje v kongresu, zaradi česar se je Bela hiša, ki noče pokvariti svojih povezav s savdsko kraljevo hišo, znašla na spolzkih tleh.

Včeraj je vplivni republikanski senator Lindsey Graham v jutranjem programu provladne televizije Fox News napovedal, da bo s sankcijami »peklensko stisnil Savdsko Arabijo«, predvsem pa je uprl prst v prestolonaslednika, znanega tudi po kratici MbS. »Ta človek je rušilna krogla, MbS je zame strupen. Nikoli ne bo voditelj na mednarodni ravni,« je dejal in poudaril, da mora princ zapustiti politiko. »Savdska Arabija, če poslušate, izbirate lahko med veliko dobrimi ljudmi, MbS pa je omadeževal vašo državo, omadeževal za vedno,« je neposredno v kamero nagovoril tako Savdijce kot rednega gledalca Fox News v Ovalni pisarni. Tudi prvi republikanski senator Mitch Mcconnell je včeraj dejal, da se bodo morali odzvati, če bodo preiskave potrdile smrt Hašodžija.


 

Osama MbS

Savdski princ je sklenil tesne vezi z ameriškim predsednikom terše bolj z njegovim zetom in svetovalcem Jaredom Kushnerjem. Včeraj so na dan prišle nove finančne povezave med kraljevino in Trumpom. Toda MbS je precenil njuno moč v ZDA in se sooča z ogorčenjem kongresa. Vplivna lobistična podjetja prekinjajo bogate pogodbe z Rijadom, tudi v medijih le redki glasovi branijo ameriško bližnjevzhodne naslanjanje na kraljevino. Ameriška vlada kljub domačim kritikam (še) ni preklicala udeležbe finančnega ministra Steva Mnuchina na veliki savdijski poslovni konferenci, imenovani Davos v puščavi, medtem ko se vrstijo preklici poslovnežev in medijskih hiš z vsega sveta.

Reševanje škandala je prevzel 82-letni kralj Salman, umirili so se javni pozivi v kraljevini k naftni vojni. Analitiki ugotavljajo, da položaj 33-letnega princa kljub nakopičeni moči še zdaleč ni trden, odziv sveta ga potiska v čedalje večjo osamo. Podoba reformatorja, ki bo kraljevino iz rok skrajnih vahabitskih pridigarjev popeljal v 21. stoletje, je razbita. Jasno je, da je avtoritarni princ, ki je razplamtel vojno v Jemnu in savdsko posredovanje (z ameriškimi bombami) spremenil v humanitarno katastrofo, ukazal ponesrečeno blokado Katarja, ugrabil premiera Libanona, zaprl stotine lastnih državljanov, dokler niso plačali odkupnine, ni zrel za prevzem prestola.