Salvinijev referendum padel v vodo

Italija se bo, kakor kaže, izognila novi politični krizi, po tem ko je ustavno sodišče zavrnilo možnost izvedbe referenduma, na katerem bi volivci odločali o predlogu zamenjave trenutnega mešanega volilnega sistema z večinskim.

Pod pogojem, da bi ga sodišče dovolilo, bi referendum namreč ogrozil načrte aktualne vladne koalicije pod vodstvom Guiseppeja Conteja, s tem pa pod vprašaj najverjetneje postavil tudi njeno stabilnost. Odločitev sodnikov, nasprotno, predstavlja vsaj začasno olajšanje za koalicijo, v kateri od lanske jeseni sodelujejo populistično Gibanje 5 zvezd, levosredinska Demokratska stranka in stranka Italia Viva, ter po mnenju analitikov zmanjšuje možnost razpisa predčasnih volitev v tem letu oziroma pred zaključkov reforme volilne zakonodaje.

Če bi senat ustavnega sodišča dovolil izvedbo predlaganega referenduma, bi to pomenilo, da bi v Italiji letos poleg referenduma o zmanjšanju števila parlamentarcev morali izvesti še enega o spremembi načina njihove izvolitve. Toda referendum, ki ga je predlagalo osem regionalnih vlad, vseh pod vodstvom največje opozicijske stranke, desničarske Lige, je bil na koncu proglašen za nedopustnega.

Britanski vzor

Cilj Liginega predloga je bil ukiniti proporcionalni del mešanega volilnega sistema oziroma ga zamenjati z večinskim sistemom relativne večine, po vzoru tistega, ki je veljavi v Združenem kraljestvu. V skladu s trenutno italijansko volilno zakonodajo, ki je v veljavi od leta 2018, sta dve tretjini parlamentarcev izbrani na podlagi proporcionalne delitve glasov, ena tretjina pa na podlagi večinskega sistema. Vladne stranke lahko po blokadi Liginega predloga zdaj nadaljujejo sprejemanje lastne volilne zakonodaje, ki je diametralno nasprotna idejam prvaka opozicije Mattea Salvinija. Predvideva namreč uvedbo izključno proporcionalnega sistema.

Če gre sklepati po njihovih odzivih na odločitev sodišča, natanko to nameravajo tudi storiti. Cilj vlade je, kot je poudaril Federico D'Incá, eden od ministrov iz kvote G5Z, uzakoniti sistem z visokim parlamentarnim pragom, ki bo zagotovil bolj povezan političen sistem, bolj reprezentativen parlament in bolj stabilne vlade.



Toda vsi strokovnjaki niso prepričani, da rešitve, ki jih zagovarja vlada, dejansko vodijo v smer zastavljenega cilja. Giovanni Guzzetta, profesor in ekspert za javno pravo na rimski univerzi Tor Vergata, je eden od tistih, ki v predlaganem večinskem sistemu, kjer bi kandidati za izvolitev potrebovali zgolj relativno večino, oziroma vsaj en glas več od najbližjega tekmeca, vidi veliko boljši način doseganja ne le večje politične stabilnosti, temveč tudi izboljšanja procesa sprejemanja odločitev, kot pa v proporcionalnem sistemu, ki ga zagovarja koalicija. Kot je povedal za Delo, o tem pričajo tudi pretekle italijanske izkušnje z večinskim sistemom.
 

Nestabilnost kot ključni izziv

»Med letoma 1994 in 2006 je Italija že dala skozi izkušnjo z večinskim sistemom relativne večine, ki pa je bil popravljen s tem, da je bila četrtina kandidatov izvoljenih s proporcionalno porazdelitvijo glasov. V tem obdobju so bile vlade bolj stabilne in parlamentarne večine bolj konsistentne,« je pojasnil Guzzetta. Na žalost pa takratni sistem po njegovih besedah ni ustrezal političnim elitam, saj so stranke imele manjši nadzor na izborom [kandidatov], poslanci pa so bili bolj neodvisni. »Prepričan sem, da bi predlagan volilni sistem prinesel več stabilnosti, še posebno ker ne bi bil več mešan, ampak bi bil v celoti večinski.«

Od konca druge svetovne vojne so samo tri italijanske vlade na oblasti zdržale več kot tri leta, večina pa jih preživela samo leto ali dve. Proporcionalna zastopanost je Italiji po sogovornikovih besedah vedno prinesla nestabilne koalicijske vlade, pogoste menjave ministrov in šibak odločevalski proces. »Če je cilj doseči stabilnost, sem prepričan, da je večinski sistem bistveno boljša izbira kot proporcionalni.«