Saga o brexitu se utegne razplesti šele v podaljšku

Bruselj – Ker v britanskem parlamentu zavračajo ločitveni sporazum o brexitu, postaja takšno ali drugačno podaljševanje roka za ločitev Združenega kraljestva od EU čedalje bolj realističen scenarij.

»V položaju, v kakršnem smo, bi bilo podaljšanje najbolj racionalna rešitev,« je po vrhu EU in Arabske igre v Šarm el Šejku povedal predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ob robu vrha se je pogovarjal s Thereso May. Britanska premierka po njegovi oceni še misli, da se bo lahko ognila podaljšanju.

Tema njunega pogovora je bil »pravni in postopkovni kontekst morebitnega podaljšanja«. Če v britanskem parlamentu ni večine za dosežni ločitveni sporazum, sta po besedah le dve alternativi – kaotičen brexit in podaljšanje roka. »Manj, kot je časa do 29. marca, večje je verjetnost podaljšanja. To je objektivno dejstvo,« je povedal Tusk.  

Da bi bil urejen brexit lahko izpeljan 29. marca, ko se izteče dvoletni rok iz 50. člena Pogodbe o EU, že tako ni več najbolj verjeten scenarij. Tudi če bi bil v prihodnjih tednih dosežena nova rešitev o irskem varovalu, ki je najbolj kočljivo vprašanje, bi na Otoku predvidoma potrebovali več časa za sprejetje vse domače zakonodaje.

To bi vodilo do tako imenovanega tehničnega podaljšanja. Vsekakor nobeno podaljšanje ne bi smelo biti ovira za proces izpeljave evropskih volitev konec maja. Konec tedna so zakrožila ugibanja (objavljena v Guardianu), po katerih bi v odsotnosti rešitve EU najraje podaljšala rok za brexit kar za 21 mesecev do konca leta 2020.

Po 50. členu mora za podaljšanje zaprositi država članica, ki izstopa. EU27 mora o tem odločiti s soglasjem. 

Obdobje 21 mesecev je v ločitvenem obdobju predvideno  za tranzicijo, med katero bi Združeno kraljestvo ostalo del notranjega trga in carinske Unije, ne bi pa več bilo članica EU, saj bi bil brexit že izpeljan. Če ne bi bil pravočasno sklenjen sporazum o prihodnjih odnosih, bi se tranzicija lahko podaljšala za eno ali dve leti.



Prednost premika brexita na konec leta 2020, bi bila ,da bi bilo to podaljšanje skladno s koncem sedemletnega proračunskega obdobja EU. Poleg tega bi imeli na razpolago več časa, da bi v zadostni merili uredili prihodnje gospodarske odnose in rešili vprašanje irskega varovala.

Po drugi strani bi najbrž takšno odlašanje povzročilo precejšnje politične zaplete na Otoku. Poleg tega bi podaljšanje članstva v EU pomenilo, da bi na Otoku morali izpeljati evropske volitve.

Med Londonom in evropsko komisijo sicer potekajo pogovorih, v katerih je bil po besedah njenega predsednika Jean-Clauda Junckerja narejen – dober napredek. Delovna predpostavka Bruslja ostaja, da bo brexit izpeljan 29. marca. V EU27 sicer potekajo intenzivne priprave za primer kaotilnega brexita.

Tema pogovorov z britansko vlado je vsebina politične izjave o prihodnjih odnosih, ki je skupaj s pogodbo o izstopu del ločitvenega svežnja. Poleg tega so na mizi »alternativni aranžmaji« za varovalo in jamstva, ki naj bi Otoku zagotavljala, da ne bo trajno ujet v carinsko unijo z EU27, če ne bo sporazuma o prihodnjih trgovinskih odnosih.