Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

S turbanom na glavi in velikansko energijo

Ngozi Okonjo-Iweala je prva ženska, ki prihaja na vrh WTO v trenutku, ko zdravje zahteva novo opredelitev svobodne trgovine.
Nekdanja nigerijska finančna ministrica je predvsem človek, ki ve, da je lahko svet kaotičen in poln trpljenja. FOTO: Eric Baradat/AFP
Nekdanja nigerijska finančna ministrica je predvsem človek, ki ve, da je lahko svet kaotičen in poln trpljenja. FOTO: Eric Baradat/AFP
15. 2. 2021 | 18:45
15. 2. 2021 | 18:45
4:40
Ko se je 13. junija 1954 na podeželju v državi Delta v Nigeriji rodila Ngozi Okonjo-Iweala, ni nič kazalo, da jo bo življenjska pot pripeljala na vrh enega od najpomembnejših teles multilaterale. Njena država je bila takrat še britanska kolonija, njeni starši so študirali v Evropi, njunih sedem otrok pa je vzgajala babica. Čeprav je bil njen oče Chukwuka Okonjo plemiškega rodu, je znala Ngozi že pri devetih letih kuhati, sekati drva in gospodinjiti.

Osnovne šole ni mogla obiskovati brez prekinitev zaradi 13-letne državljanske vojne. Še preden se je naučila, kaj sta gospodarstvo in trgovina, se je zelo dobro seznanila z lakoto, revščino in boleznijo. »O sebi pogosto pravim, da lahko enako dobro spim na tleh in v mehki postelji,« je povedala. »Zaradi vsega, kar smo prestali, sem postala človek, ki lahko živi brez vsega.«

Prav takšnega človeka potrebuje vrh Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki je Ngozi Okonjo-Iweala potrdil za generalno direktorico. Četudi mediji večinoma pišejo, kako pomembno je, da je na čelo tega telesa prvič prišla ženska in prvič Afričanka, bi bilo morda pomembneje poudariti, da je to odgovorno funkcijo v ključnem trenutku za WTO, globalizacijo in svetovno ureditev prevzel nekdo, ki zelo dobro pozna nesrečo in težko življenje.

Od 1. januarja 1995, ko je Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) prerasel v WTO, so bili na čelu te organizacije vedno moški. FOTO: Denis Balibouse/Reuters
Od 1. januarja 1995, ko je Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) prerasel v WTO, so bili na čelu te organizacije vedno moški. FOTO: Denis Balibouse/Reuters


Ngozi Okonjo-Iweala ve, da je lahko svet kaotičen in poln trpljenja, a je prav tako lahko urejen in odprt za konstruktivne spremembe, izbira med obema možnostma je velikokrat odvisna od tega, koliko se posamezniki, ki opravljajo odgovorne funkcije, potrudijo zgraditi pot v boljšo prihodnost.

Kandidat za položaj direktorja WTO že dolgo ni dobil toliko podpore z vseh strani, kolikor je je dobila nekdanja nigerijska finančna ministrica. Ngozi Okonjo-Iweala so od začetka izbiranja vodje te organizacije podpirale Evropska unija, Kitajska in Japonska. Če se ne bi ZDA pod Donaldom Trumpom vpletle v postopek s trditvijo, da ne bodo dovolile, da bo na čelo WTO prišla predstavnica iz afriške države, ki je tesno povezana s Kitajsko, bi začela to dolžnost opravljati že pred nekaj meseci.


Zdravje pogoj za upanje


Potem ko jo je podprla administracija predsednika Joeja Bidna, je njena edina konkurentka v boju za vodilni položaj v WTO, južnokorejska ministrica za trgovino Ju Mjang Hi, prejšnji teden odstopila od kandidature, Nigerijka pa je tako dobila priložnost, da dokaže tisto, kar je pred kratkim zatrdila v intervjuju za CNN – da to telo »nujno potrebuje vodjo, nov obraz, nekoga od zunaj, nekoga, ki je sposoben izpeljati reforme in delati s članicami, da bi WTO presegla delno paralizo, v kateri je«.

Ngozi Okonjo-Iweala. FOTO: Eric Baradat/AFP
Ngozi Okonjo-Iweala. FOTO: Eric Baradat/AFP


Od takrat, ko je nekdanji Splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) 1. januarja 1995 prerasel v WTO, so bili na čelu te organizacije vedno moški, trije Evropejci ter po en Novozelandec, Tajec in Brazilec. Pomembne stvari, kot so znižanje življenjskih stroškov in zvišanje življenjske ravni, odpravljanje trgovinskih sporov, več delovnih mest, spodbujanje razvoja, usklajevanje globalizacije z varstvom okolja, s tem pa tudi ohranjanje svetovnega miru in trdnosti, so bile do zdaj v moških rokah.

Ni naključje, da je prva ženska na čelo te organizacije prišla v trenutku, ko se je ta znašla pred razpadom in ko je treba svobodni trg uskladiti s svetovnim bojem proti covidu-19. Kot predsednica Gavija, Zveze za cepiva, je Ngozi Okonjo-Iweala nadzirala cepljenje na desetine milijonov otrok. Z veliko izkušnjami v Svetovni banki, kjer je bila upravna direktorica, je skrbela za operacije, vredne več ko 80 milijard dolarjev. Jasno ji je, da bo potreba po cepivih zahtevala novo opredelitev svobodnega trga in pravične trgovine.

Konec koncev je prav življenje Ngozi Okonjo-Iweala naučilo, da je zdravje pogoj za upanje na boljšo prihodnost. Bila je še deklica, ko je njena triletna sestra zbolela za malarijo. Na rokah jo je nesla do prvega zdravnika, ki je bil od njihove vasi oddaljen skoraj šest kilometrov. Če ne bi mogla hoditi po razriti poti in skočiti v ambulanto skozi okno, majhno življenje ne bi bilo rešeno. To je ona. Nova generalna direktorica WTO s turbanom na glavi in velikansko energijo, posvečeno boljšemu življenju.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine