Kruti vsakdan nesnic na slovenski farmi: mrtve kokoši, razbita jajca, glodavci

Prvi kader skrite kamere: viličar pripelje v hlev kletke z novimi kokošmi nesnicami. Drugi kader: v hlevu, ki mu ni videti konca, se v kletkah, razporejenih v več nadstropjih, drenjajo kokoši. Odmeva predirljivo kokodakanje in udarjanje kljunov ob kovinske pladnje s krmo. Naslednji kadri približajo sliko. Kokoši imajo tako malo prostora, da ne morejo zaprhutati s krili. Perje imajo ogolelo. Med seboj se kljuvajo. Tla so iz žičnate mreže. Sredi kletke je mrtva kokoš. V drugi je razpadajoč kadaver, po katerem druge kokoši hodijo in nesejo jajca. Na tleh hleva, ki so prekrita z debelo plastjo prahu, so mrtva kokoš, razbita jajca in mrtva podgana. Ena kletka je poškodovana, kokoši se med hojo zapletajo v nihajočo žičnato mrežo.

INFOGRAFIKA: Delo

To so prizori iz krutega vsakdana kokoši iz reje v kletkah, tako imenovane baterijske reje, pri enem večjih slovenskih rejcev. Danes zvečer jih je objavilo društvo Aetp, ki je maja lani sprožilo pobudo Slovenija proti kletkam za zakonsko odpravo reje kokoši in svinj v kletkah. Do zdaj so zbrali približno 17.000 podpisov. V društvu zaščitnikov živali s sedežem v Mariboru poudarjajo, da posnetki niso namenjeni očrnitvi konkretnega rejca, ampak ozaveščanju javnosti o trpljenju živali v kletkah ter sprejetju zakonskih sprememb za izboljšanje njihove dobrobiti.

»Kokoši zaradi prisilnega bivanja v kletkah in omejenega gibanja doživljajo psihično in fizično trpljenje. Ne morejo v celoti razširiti in zaprhutati s krili, si čistiti perja s prašno kopeljo ali čepeti na višini. Prisiljene so bivati na žičnati podlagi, nimajo nastilja, za valjenje jajc se ne morejo umakniti v ločen prostor. Nimajo dostopa do sončne svetlobe ali možnosti raziskovanja okolice. Pogosto svoje frustracije zaradi nezmožnosti izražanja naravnega vedenja usmerijo v svoje vrstnice s kljuvanjem perja,« je zapisalo društvo v poročilu, ki ga je pripravilo kot podporno gradivo kampanje za odpravo kletk in prehod na druge, tako imenovane alternativne sisteme reje. To so hlevska ali talna reja, kjer so kokoši nastanjene v hlevu, prosta reja, kjer imajo iz hleva urejen izpust na prosto, in ekološka reja, kjer imajo poleg gibanja na prostem še ekološko krmo. Reje se razlikujejo tudi po gostoti naselitve kokoši na kvadratni meter.

Opustitev reje v kletkah je v znanstvenem mnenju predlagala tudi Evropska agencija za varno hrano. Slovenska javnost ji je, sodeč po raziskavi Eurobarometra iz leta 2023, naklonjena. Petindevetdeset odstotkov vprašanih nasprotuje zapiranju živali v kletke.

Trinajst kokoši
na kvadratni meter

Čeprav so trgovske verige v Sloveniji do leta 2021 na pritisk društev za zaščito živali in javnosti jedilna jajca iz baterijske reje prenehale prodajati, še vedno okoli 14,5 odstotka kokoši (222.998 živali) biva v kletkah. To je največja kapaciteta živali v vseh 37 registriranih objektih z baterijsko rejo. Evropska direktiva o minimalnih pogojih za zaščito kokoši nesnic je leta 2012 prepovedala rejo v klasičnih baterijskih kletkah, ki so merile 550 kvadratnih centimetrov.

Nadomestile so jih tako imenovane obogatene baterijske kletke, v katerih imajo kokoši najmanj 750 kvadratnih centimetrov prostora, kar je še vedno le malenkost več od velikosti papirja A4. To pomeni, da je na kvadratnem metru lahko do 13 kokoši. V hlevski reji ima kokoš na voljo 1111 kvadratnih centimetrov, kar pomeni, da je v hlevu na enem kvadratnem metru lahko do devet kokoši. V prosti reji ima kokoš poleg tega na voljo še 40.000 kvadratnih centimetrov izpusta. V ekološki reji pa je na kvadratnem metru lahko do šest kokoši.

FOTO: Arhiv Aetp 

Slovenski veterinarji in etologi (strokovnjaki za vedenje živali) so že pred časom izrazili načelno podporo opustitvi baterijske reje. Vodja nacionalnega centra za dobrobit živali Ožbalt Podpečan je na okrogli mizi v organizaciji Aetp lani izjavil, da »vsaka vrsta reje prinaša dobre in slabe stvari, toda s stališča dobrobiti živali je odgovor jasen: ekološka in druge reje so z vidika izražanja fizioloških znakov živali precej boljše od kletk«.

Predstojnica Inštituta za perutnino, ptice, male sesalce in plazilce na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani Olga Zorman Rojs je pred časom za Delo dejala, da z vidika dobrobiti kokoši ni enoznačnih odgovorov, kateri sistem reje je najprimernejši. »Posamezni sistemi predstavljajo različne stopnje tveganja in prednosti, vsekakor pa je reja v kletkah, tudi obogatenih, po večini meril najmanj primerna«.

Ker se pri nas v baterijski reji redi nekoliko manj kot 15 odstotkov vseh kokoši, je po besedah Olge Zorman Rojs realno, da se kletke popolnoma odpravijo. Morajo pa rejci pri prehodu na alternativne reje imeti podporo kmetijske politike. Od višine podpore bo odvisna tudi hitrost prehoda. Ožbalt Podpečan meni, da bi moralo biti prehodno obdobje odvisno od tega, koliko so objekti in oprema dotrajani. Če so stari ali že amortizirani, po njegovih besedah ni razloga, da ne bi bilo prehodno obdobje čim krajše.

Avstrija, Luksemburg in Švica so rejo v kletkah že prepovedale. Nemčija in Češka sta v prehodnem obdobju prepovedi, ki bo v prvi začela veljati leta 2026, v drugi leta 2027. Slovaška, Danska in Nizozemska pa so odprave napovedale. Po drugi strani Kitajska, ki je največja proizvajalka jajc (40 odstotkov globalne proizvodnje), veliko večino teh pridobi s farm z baterijsko rejo.

Opozorilo o nelojalni konkurenci iz tujine

Na ministrstvu za kmetijstvo se aktivno pripravljajo na odpravo kletk. »Za kokoši nesnice je strategija prehoda že pripravljena, čaka nas še usklajevanje z rejci glede prehodnega obdobja in sofinanciranja prehoda na alternativne reje. Temu bo sledila tudi zakonska podlaga za izvedbo prehoda,« so zapisali. Poudarili so, da bo finančna pomoč za rejce zagotovljena. Prehodno obdobje na alternativne sisteme reje pa bo stvar dogovora med rejci in ministrstvom; odvisno bo predvsem od tega, koliko časa rejci potrebujejo, da se pripravijo na rekonstrukcijo ali gradnjo novih hlevov. Glede vkleščenja svinj, prepoved katerega prav tako zahtevajo zaščitniki živali, je ministrstvo pri koncu priprave analize stanja. V drugi polovici letošnjega leta bo pripravilo strategijo, pri čemer mu bodo pomagali strokovnjaki iz Nemčije. 

Največji pridelovalci jedilnih jajc so prehod na alternativne sisteme reje že izvedli – nekateri sicer pozneje, kot zatrjujejo (glej okvirček) –, srednji pa še ne vsi. Franca Hrvatiča iz Male Pristave v občini Pivka, ki ima v baterijski reji slabih 30.000 kokoši, v hlevski pa nekoliko več kot 7000, pozivi k odpravi baterijske reje zelo razburjajo. Poudaril je, da ta reja ni prepovedana, in upa, da ne bo. Zaščitniki živali s kampanjo za odpravo baterijske reje pritiskajo na novinarje in ministrstvo. Stranke naj same odločijo, kakšna jajca bodo kupovale, meni.

Investicija v obogatene baterijske kletke se njegovi kmetiji po desetih letih še ni pokrila. Če bo treba kletke predčasno ukiniti – njih bi prehod na alternativne sisteme stal skoraj milijon evrov –, bodo dejavnost raje zaprli. Na vprašanje, kolikšna podpora države bi zadoščala za prehod na alternativne reje, je dejal, da od kmetijskega ministrstva pričakuje stoodstotno pokritje stroškov za nakup nove hlevske opreme, ne samo pokritja izgub zaradi manjšega števila živali v reji, kar načrtuje ministrstvo.

FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Jata Emona je največji proizvajalec jedilnih jajc v državi, pri njih prevladuje hlevska reja, ostalo je prosta. Predsednik uprave skupine Jata Emona Stojan Hergouth ocenjuje, da je hlevska reja boljša od baterijske z vidika prostora, ki ga imajo kokoši na voljo, gibanja in izražanja za vrsto značilnega vedenja. Z vidika porabe virov za eno jedilno jajce pa predstavlja korak nazaj. Zahteva več prostora, več krme, več dela – slabši so tudi delovni pogoji za zaposlene, ki so izpostavljeni prahu, emisijam amonijaka in neposrednemu stiku z živalmi –, več je poškodb kokoši in višji je pogin, jajc pa je manj. Pri prosti reji pa so dodatni dejavniki tveganja plenilci in paraziti.

Nacionalna prepoved baterijske reje bi bila po njegovih besedah za Slovenijo škodljiva. »Če bomo izjema, bomo lahka tarča uvoza jedilnih jajc iz baterijske reje.« Opozarja tudi na prostorske omejitve pri prestrukturiranju sedanjih in gradnji novih hlevov. »Če bi prešli na prosto rejo vseh naših kokoši, bi potrebovali 152 hektarov površin. Toliko jih v naši okolici ni na voljo, in tudi nikomur ne bi bilo všeč, če bi celotno Mengeško polje zavzele kokoši.«

Dobre izkušnje iz ekološke reje

Andreja Makovec Beci z ekološke kmetije izpod Lisce je povedala, da je njen oče, ki je spremljal trende v Avstriji in Nemčiji, kjer se je že ob prepovedi neobogatenih kletk govorilo, da nove, obogatene, niso dobre, leta 2012 naredil preskok iz neobogatenih kletk neposredno v ekološko rejo. Preuredili so star hlev in zgradili dva nova, v katerih imajo zmogljivosti za 6600 kokoši. Tudi ekološka reja ni idealna. Zaradi izpusta in izpostavljenosti plenilcem je pogin večji kot v klasičnih rejah, vendar se kokoši zunaj počutijo bolje, ker lahko izražajo naravno vedenje, pravi sogovornica. Razliko v njihovem počutju ponazori s svojim enoletnim sinom: Zunaj se popraska, pade, a je še vedno veliko raje kot notri.

FOTO: Jure Eržen/Delo