S 1. avgustom nič več križark v Benetkah

Prepoved bo začela veljati 1. avgusta in bo veljala za ladje, težke več kot 25.000 ton, ki iz plitvega kanala Giudecca plujejo mimo Trga svetega Marka, najbolj znane znamenitosti mesta. Vlada se je odločila, da bo ukrepala po tem, ko je organizacija Združenih narodov za kulturo UNESCO zagrozila, da bo Italijo uvrstila na črni seznam, poroča Reuters.

Zakonodaja, ki bo verjetno vplivala na poslovanje križark, kot je Carnival Cruises, predvideva nadomestila za podjetja in delavce, so zapisali v izjavi italijanskega ministrstva za kulturo.

Prebivalci Benetk in mednarodna skupnost že leta pozivajo vlado, naj prepove velike ladje, ki prečkajo laguno, onesnažujejo in ogrožajo stabilnost njenih stavb in krhkega ekosistema.

Takšni pomisleki so v nasprotju z interesi pristaniških oblasti in turističnih operaterjev, ki menijo, da mesto potrebuje posel, ki ga omogočajo križarke.

Prag 25.000 ton bo pomenil, da lahko kanal Giudecca uporabljajo le majhni potniški trajekti in tovorna plovila - razen potniških ladij, ki običajno tehtajo vsaj štirikrat več in presežejo 200.000 ton.

Francesco Galietti, italijanski direktor mednarodnega trgovinskega združenja križarjenj CLIA, je dejal, da skupina pozdravlja alternativno pot za križarjenja in je zadnjo vladno potezo označil za napredno.

Mnenja se krešejo

Rim je v preteklosti že večkrat sprejel zakonodajo o omejevanju dostopa linijskih prevoznikov do enega najbolj znanih turističnih krajev na svetu, vendar nadomestno pristaniško mesto še ni pripravljeno.

Aprila je vlada premierja Maria Draghija potrdila uredbo o gradnji terminala zunaj lagune, kjer bodo lahko privezane potniške ladje nad 40.000 ton in ladje za prevoz kontejnerjev. Javni razpis za gradnjo terminala je bil objavljen 29. junija.

V tem času naj bi se veliki čolni privezali v industrijsko pristanišče Marghera, vendar ta vmesna rešitev še ni pripravljena, ker Marghera nima ustreznega pristanišča za obloge. Na italijansko vlado že letijo očitki, da ne upošteva industrije in da je njen pristop obžalovanja vreden.

Rimu očitajo, da posluša Unescove in mednarodne kulturne lobiste, pri tem pa ignorira »lokalne državljane in poslovneže«. Omejevanje prehoda ladij po njihovem ne bo rešilo težav Benetk.