Diplomatski odnosi med Poljsko in Ukrajino se krhajo

Ruske sile so ponoči znova izvedle zračne napade z brezpilotnimi letalniki na Kijev in regijo Odesa na jugu države. Napada nista terjala žrtev, sta pa povzročila škodo zlasti na pristaniški infrastrukturi v Odesi. Napade je potrdil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je Rusijo znova obtožil, da ogroža svetovno prehransko varnost.

Ukrajinska zračna obramba je nad ukrajinsko prestolnico ponoči sestrelila več kot deset brezpilotnih letalnikov, je na telegramu zapisal vodja vojaške uprave v Kijevu Sergij Popko. Pri tem je pojasnil, da je Moskva tudi tokrat uporabila drone iranske izdelave šahed, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ostanki sestreljenih dronov so menda zadeli več objektov v prestolnici, a pri tem niso terjali žrtev, je sporočil župan Kijeva Vitalij Kličko.

Ruske sile so medtem z droni iranske izdelave napadle tudi južno ukrajinsko regijo Odesa. »Sovražnikovi tarči sta bili pristaniška in industrijska infrastruktura v regiji. Sile zračne obrambe pa so delovale neprekinjeno skoraj tri ure,« je sporočila ukrajinska vojaška uprava v regiji.

Po navedbah guvernerja regije Olega Kipera je bil v napadu poškodovan silos za žito, žrtev pa menda ni bilo, poroča britanski BBC.

Ostanki sestreljenih dronov so menda zadeli več objektov v prestolnici. FOTO: Handout/AFP

Ukrajinske sile so opozorile, da so bili ruski brezpilotni letalniki usmerjeni tudi proti Izmailu, ključnemu pristanišču na reki Donava tik ob Romuniji. O napadu na pristanišče Izmail so medtem poročali številni romunski mediji. Kot je pozneje pojasnilo ukrajinsko tožilstvo so bila ruska brezpilotna letala usmerjena proti Izmailu, ključnemu pristanišču na reki Donava tik ob Romuniji. Napad ni terjal žrtev, je pa poškodoval silose za žito, skladišča in dvigalo za nakladanje žita, poroča britanski BBC.

Oblasti v mestu so že sprožile preiskavo napada. Pristanišče Izmail na reki Donavi je trenutno namreč najpomembnejša izvozna točka za ukrajinsko žito.

Romunski predsednik Klaus Iohannis je medtem ostro obsodil ruski napad na ukrajinsko pristaniško infrastrukturo in ga označil za vojni zločin. »Ruski napadi na ukrajinsko civilno infrastrukturo ob Donavi v bližini Romunije so nesprejemljivi. To so vojni zločini, ki še dodatno ovirajo zmogljivosti Ukrajine pri izvažanju žita tistim, ki ga potrebujejo,« je dodal.

Rusija je napade zlasti na območju regije Odesa okrepila, odkar je pred kratkim odstopila od mednarodnega sporazuma o izvozu žita iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč. V tem obdobju so ruske sile po navedbah ukrajinske strani v napadih na skladišča uničile že več kot 60.000 ton žita.

Poljska in Ukrajina kličeta veleposlanike

Prav žito je jabolko spora, ki je izbruhnil med Ukrajino in Poljsko. Svetovalec poljskega predsednika je v ponedeljek zagovarjal omejitve uvoza ukrajinskega žita iz Ukrajine in dodal, da bi Kijev moral biti bolj hvaležen za pomoč, ki jo je prejel od Poljske. Ukrajina je nato poklicala veleposlanika Poljske v Kijevu, Poljska pa je poklicala ukrajinskega veleposlanika v Varšavi.

Svetovalec poljskega predsednika Andrzeja Dude za zunanjo politiko Marcin Przydacz je v ponedeljek na televiziji zagovarjal omejitve uvoza ukrajinskega žita v Poljsko. Prav tako je izjavil, da bi morala Ukrajina »pokazati več hvaležnosti za vse, kar je Poljska storila zanjo,« poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ukrajinska pšenica slaba za kmete, industrijo in potrošnike

Ukrajina je kmalu zatem poklicala poljskega veleposlanika v Kijevu in mu pojasnila, da so bile izjave Przydacza nesprejemljive. Poljska pa je nato poklicala ukrajinskega veleposlanika v Varšavi zaradi »komentarjev predstavnikov ukrajinskih oblasti«, je na twitterju pojasnilo poljsko zunanje ministrstvo.

»V vojni in ob upoštevanju pomoči, ki jo je Poljska namenila Ukrajini, se takšne napake ne bi smele delati,« pa je v torek na twitterju zapisal poljski premier Mateusz Morawiecki.

Varšava je od začetka ruske invazije ena najpomembnejših zaveznic Kijeva. Kljub temu je skupaj s Slovaško, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo pred kratkim pozvala evropsko komisijo k podaljšanju omejitev uvoza ukrajinskega žita, ki se sicer iztečejo 15. septembra.

Bruselj je namreč maja sklenil, da je uvoz pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen dovoljen v vse članice EU z izjemo omenjene peterice. V teh članicah je mogoče žito uvoziti samo, če je namenjeno tranzitu v druge članice Unije ali tretje države.

Razlog za sprejetje ukrepa so bile gospodarske težave ukrajinskih sosed zaradi prevelikih količin uvoza ukrajinskega žita, za katero je EU junija lani odpravila carine. Ukrajina medtem opozarja, da bi podaljšanje omejitev zadalo hud udarec njenemu kmetijskemu sektorju.