Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Ukrajinska pšenica slaba za kmete, industrijo in potrošnike

Uvoz zmanjšuje konkurenčnost domačih pridelovalcev žita in živilskopredelovalne industrije, za potrošnike pa pomeni negotovost zaradi pesticidov.
V Sloveniji je vnos gnojil in nanos pesticidov na žito strogo nadzorovan, za ukrajinsko žito pa tega ni mogoče trditi. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
V Sloveniji je vnos gnojil in nanos pesticidov na žito strogo nadzorovan, za ukrajinsko žito pa tega ni mogoče trditi. FOTO: Alexander Ermochenko/Reuters
26. 7. 2023 | 08:30
26. 7. 2023 | 08:30
5:23

V nadaljevanju preberite:

Slovenija pred vojno v Ukrajini ni uvažala pšenice iz te države. Po tem, ko je EU začasno odpravila carino na uvoz ukrajinskega žita, se je ukrajinska pšenica začela stekati tudi k nam. Lani smo jo po podatkih statističnega urada uvozili 22 ton, letos zgolj v prvih štirih mesecih 93. Nedavni izstop Rusije iz sporazuma o izvozu ukrajinskega žita ne pomeni nič dobrega ne za slovenske pridelovalce žita, ne za živilskopredelovalno industrijo, ne za potrošnike.

EU je maja petim evropskim državam, ki jih je sprostitev uvoza ukrajinskega žita najbolj prizadela, odobrila prepoved prodaje ukrajinske pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen na domačih trgih, dovolila pa je tranzit teh pridelkov v druge države, tudi članice EU. To je povzročilo, da je »ogromno« ukrajinskega žita v tranzitu ostalo v EU in se prodalo kot žito, pridelano v Uniji, je povedal vodja kmetijstva skupine Panvita in direktor družbe Panvita kmetijstvo Branko Virag.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine