Neomejen dostop | že od 9,99€
Slovenija pred vojno v Ukrajini ni uvažala pšenice iz te države. Po tem, ko je EU začasno odpravila carino na uvoz ukrajinskega žita, se je ukrajinska pšenica začela stekati tudi k nam. Lani smo jo po podatkih statističnega urada uvozili 22 ton, letos zgolj v prvih štirih mesecih 93. Nedavni izstop Rusije iz sporazuma o izvozu ukrajinskega žita ne pomeni nič dobrega ne za slovenske pridelovalce žita, ne za živilskopredelovalno industrijo, ne za potrošnike.
Uradni podatki o uvozu v Slovenijo so podcenjeni.
Domače pridelovalce žit uvoz slabi, dodatno jih bo oslabila slaba letina.
Na slabšem tudi industrija, ker je moka, ki jo je odkupovala lani, dražja od ukrajinske.
EU je maja petim evropskim državam, ki jih je sprostitev uvoza ukrajinskega žita najbolj prizadela, odobrila prepoved prodaje ukrajinske pšenice, koruze, oljne ogrščice in sončničnih semen na domačih trgih, dovolila pa je tranzit teh pridelkov v druge države, tudi članice EU. To je povzročilo, da je »ogromno« ukrajinskega žita v tranzitu ostalo v EU in se prodalo kot žito, pridelano v Uniji, je povedal vodja kmetijstva skupine Panvita in direktor družbe Panvita kmetijstvo Branko Virag.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji