Ruska gnojila za ukrajinsko žito

V soboto bo potekel edini sporazum, ki sta ga med vojno sklenila Kijev in Moskva. Danes bodo v Ženevi potekali pogovori o podaljšanju dogovora o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč, ki ga Ukrajina in ZN hočeta podaljšati, iz Rusije, ki je z njim manj zadovoljna, pa ne prihajajo optimistični signali.

Prvotni sporazum, ki sta ga pod diplomatsko taktirko Turčije ter v sodelovanju z Združenimi narodi vojskujoči se sosedi podpisali 22. julija lani, se je iztekel po 120 dnevih, a so ga kljub negodovanju Rusije 18. novembra podaljšali za štiri mesece. Doslej so po varnem koridorju prek Turčije odpeljali 23,8 milijona ton žita; največ, kar 49 odstotkov, je bilo koruze. Samo v tem mesecu se je iz pristanišč Čornomorsk, Južne in Odesa odpravilo 35 ladij. Konec lanskega leta je izvoz iz pristanišč skoraj dosegel predvojno raven, okoli 5 milijonov ton na mesec, januarja pa se je spet zmanjšal zaradi slabega vremena, redukcij električnega toka, ki so jih povzročili ruski napadi, in zamud pri nadzoru tovora v Turčiji.

Večina pšenice
za manj razvite

V Moskvi so se že na začetku pritoževali, da so jih s sporazumom potegnili za nos, saj je mednarodna skupnost pozivala k obnovitvi izvoza zaradi nevarnosti lakote v manj razvitih državah, potem pa so sprva večino žita prodali razvitim državam. Po zadnjih podatkih so doslej v države v razvoju odpeljali 49 odstotkov koruze in 65 odstotkov pšenice. Pred vojno je polovico ukrajinskega žita odkupila največja humanitarna organizacija na svetu, podružnica ZN Svetovni program za hrano (WFP), ki je od lanskega julija iz ukrajinskih pristanišč prepeljala v Afganistan, Etiopijo, Džibuti, Jemen in Somalijo več kot 456.000 ton pšenice. Ko se je začela vojna v Ukrajini, so se zelo dvignile cene žita na svetovnem trgu, po vzpostavitvi koridorja in odprtju drugih solidarnostnih poti, ki jih je omogočila Evropska unija, pa so spet padle.

Prejšnji teden je generalni sekretar ZN António Guterres med obiskom v Kijevu poudaril, da je podaljšanje trajanja črnomorske žitne pobude »nadvse pomembno«. Andrij Jermak, vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, je izjavil, da je »ta sporazum eden od osnovnih delov mirovnega načrta, ki ga je predstavil predsednik Zelenski. Mi se zavzemamo za to, da bi žitno pobudo podaljšali za nedoločen čas,« je pojasnil Jermak.

Optimistični so bili tudi največji »krivci« za sporazum. Po besedah turškega obrambnega ministra Hulusija Akarja se Ankara trenutno o njegovem podaljšanju dogovarja tako s Kijevom, ki se zavzema za obnovitev dogovora, kot z Moskvo, kjer menda tudi »pozitivno« gledajo na to vprašanje. Javnost takšnih izjav iz Rusije doslej še ni slišala.

Rusi računajo na svoj izvoz

Ko je sredi prejšnjega meseca nazadnje o tem govoril namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Veršinin, je za televizijo RTVI izjavil, da nima smisla podaljševati sporazuma, če ne bo dal oprijemljivih rezultatov. Ponovil je očitek, da žito večinoma ne pride do tistih, ki ga najbolj potrebujejo, hkrati se je spet pritožil, da drugi del sporazuma še ni povsem zaživel. Dogovor ima namreč dva dela. Na Zahodu vsi govorijo le o prvem, vzpostavitvi varnih koridorjev za izvoz ukrajinskega žita, v drugem delu, ki ga v poročanju običajno izpustijo, pa so se ZN zavezali, da bodo omogočili tudi ruski izvoz kmetijskih pridelkov in zlasti gnojil.

V ruskem združenju izvoznikov žita pravijo, da so se že izurili v delovanju s trgovskimi omejitvami, glavna težava da so zdaj plačila. Po njihovih informacijah nekatere banke, ki dajejo posojila za nakup ruskega žita, »resno pritiskajo« na kupce. Izvozniki se prav tako pritožujejo, da je za ruske prodajalce ladijski prevoz dražji kakor za ­preostale.

Na to, da je sporazum sestavljen iz dveh delov, je konec prejšnjega tedna spomnila tudi govornica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. »To je paketni sporazum, ki ga je predlagal sam generalni sekretar ZN. V njem je predvidena vzpostavitev dveh poti, ki ju je treba hkrati odpreti,« je povedala. Če bodo v neskončnost ponavljali, kako drugega dela dogovora ni mogoče izvesti, »je moja napoved o podaljšanju pesimistična«, je dodala.