Neomejen dostop | že od 9,99€
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem rednem nočnem nagovoru dejal, da je pripravljen na pogovore z Rusijo, vendar le na pristna pogajanja, ki bodo vsebovala vrnitev zasedenega ukrajinskega ozemlja, zagotovilo odškodnin za ruske napade in kazni za odgovorne za vojne zločine, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Kdor resno razmišlja o podnebnih vprašanjih, bi moral resno razmišljati tudi o tem, da je treba takoj ustaviti rusko agresijo, obnoviti našo ozemeljsko celovitost in prisiliti Rusijo v resnična mirovna pogajanja,« je dejal Zelenski, ki bo danes na daljavo nagovoril svetovne voditelje na podnebni konferenci COP27.
»Ponavljam – obnovitev ozemeljske celovitosti, spoštovanje Ustanovne listine ZN, odškodnina za vso škodo, ki jo je povzročila vojna, kazen za vse vojne zločince in zagotovila, da se to ne bo več ponovilo. To so povsem razumljivi pogoji,« je dejal ukrajinski predsednik.
Zelenski je pogoje za pogajanja postavil nekaj dni po tem, ko je ameriški časnik Washington Post poročal, da v ZDA želijo, da Ukrajina pokaže pripravljenost na pogovore, saj naj bi Washington skrbelo, da bi Kijev s preveč nepopustljivim pristopom lahko škodoval svoji mednarodni podpori.
Ukrajina je sicer po besedah Zelenskega že večkrat predlagala takšne pogovore, vendar so »vedno dobili nore ruske odgovore z novimi terorističnimi grožnjami, napadi, obstreljevanjem ali izsiljevanjem,« kot je po navedbah Reutersa dejal ukrajinski voditelj.
Namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko pa je danes odgovoril, da Rusija ne postavlja nikakršnih predpogojev za mirovna pogajanja, računa le na »dobro voljo« Kijeva, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Ob tem je poudaril, da je bila Rusija na pogajanja vedno pripravljena.
Rusija se medtem na južni fronti pripravlja na preboj ukrajinskih sil. Za ta namen je med drugim okrepila obrambne položaje v okolici pristaniškega mesta Mariupolj na jugu države, poroča nemška tiskovna agencija DPA. S tem pa si želi preprečiti hitro napredovanje ukrajinskih sil v primeru preboja fronte, je danes sporočilo britansko obrambno ministrstvo.
Mariupolj, ukrajinsko pristaniško mesto blizu meje z Rusijo, je bil za Moskvo pomemben strateški cilj, zaradi svoje bližine polotoku Krim. Od začetka vojne so ga ruske sile neusmiljeno obstreljevale, do maja, ko je padlo v roke Moskve, pa je umrlo na tisoče civilistov.
Nedavni satelitski posnetki ameriškega podjetja Maxar kažejo, da se tri množična grobišča v bližini Mariupolja v krajih Stari Krim, Manguš in Vinoradne od pomladi nenehno povečujejo.
Britanska nevladna organizacija Center za informacijsko odpornost (CIR) je za BBC analizirala posnetke Starega Krima in ugotovila, da je bilo od junija, ko so nazadnje analizirali posnetke tega območja, tam izkopanih 1500 novih grobov. Iz tega sklepajo, da je bilo od začetka vojne tam izkopanih več kot 4600 grobov. Ukrajinski uradniki medtem opozarjajo, da je bilo v bojih v Mariupolju ubitih najmanj 25.000 ljudi.
Svetovalec ZDA za nacionalno varnost Jake Sullivan je potrdil, da določeni komunikacijski kanali med Washingtonom in Moskvo ostajajo odprti, potem ko so ameriški mediji poročali, da je Sullivan v zadnjih tednih vodil pogovore z ruskimi uradniki za preprečitev jedrske eskalacije v Ukrajini, poroča britanski BBC.
Sullivan je po navedbah BBC v ponedeljek v New Yorku dejal, da je v interesu ZDA, da ohranijo stike s Kremljem. Pri tem je vztrajal, da so uradniki »jasno seznanjeni s tem, s kom imajo opraviti«. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karine Jean-Pierre je dodala, da si »ZDA pridržujejo pravico do pogovorov z Rusijo«.
Ameriški časnik Wall Street Journal je pred tem poročal, da je Sullivan v zadnjih mesecih opravil več zaupnih pogovorov s svojim ruskim kolegom, sekretarjem ruskega sveta za nacionalno varnost Nikolajem Patruševom, in najvišjim zunanjepolitičnim svetovalcem v Kremlju Jurijem Ušakovom. Kontakt je danes v oddaji na ruski televiziji potrdila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova, poroča ruska tiskovna agencija Tass. Dejala je, da »Rusija in ZDA nadaljujejo z usmerjenimi stiki na tistih področjih, kjer je to najbolj potrebno«, v Moskvi pa po njenih besedah ostajajo odprti za »vzajemno koristen dialog«.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se