Putin naj bi se Izraelu opravičil zaradi izjav Lavrova o Hitlerju

18.55 Putin naj bi se Izraelu opravičil zaradi izjav Lavrova

Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes v telefonskem pogovoru opravičil izraelskemu premierju Naftaliju Benetu zaradi izjave ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da je imel nacistični voditelj Adolf Hitler tudi judovsko kri. To so sporočili iz urada izraelskega premierja, medtem ko v Kremlju opravičila za zdaj niso potrdili. Iz Kremlja pa so sporočili, da je Putin v pogovoru poudaril prijateljske odnose med Rusijo in Izraelom.

16.30 Eurobarometer: Evropejci podpirajo odziv EU na rusko invazijo

Evropejci glede na danes objavljeno raziskavo Eurobarometra podpirajo odzive Evropske unije na rusko invazijo na Ukrajino. Večina vprašanih je mnenja, da je EU od začetka vojne pokazala solidarnost ter da je bila pri svojem odzivu enotna in hitra, so sporočili iz Bruslja.

V raziskavi se 93 odstotkov Evropejcev strinja z zagotavljanjem humanitarne pomoči, v Sloveniji znaša ta delež 95 odstotkov. Še 88 odstotkov vprašanih v EU in 90 odstotkov v Sloveniji jih podpira sprejetje beguncev, finančno podporo Ukrajini pa podpira 80 odstotkov vprašanih v EU in 57 odstotkov v Sloveniji. Dve tretjini vprašanih v EU in Sloveniji se tudi strinjata, da bi se Ukrajina morala pridružiti EU, ko bo na to pripravljena. Podoben delež tako na ravni EU kot Slovenije pa Ukrajino že sedaj razume kot del evropske družine.

Visoka je tudi podpora tako gospodarskim sankcijam proti Rusiji kot sankcijam proti ruskim oligarhom, in sicer znaša ta na ravni EU 80 oziroma 79 odstotkov odstotkov, na ravni Slovenije pa 66 oziroma 67 odstotkov. Da EU financira nakup vojaške opreme in dostavo Ukrajini podpira 67 odstotkov Evropejcev in 49 odstotkov Slovencev. Da je vojna v Ukrajini pokazala potrebo po večjem vojaškem sodelovanju v EU, pa meni 75 odstotkov anketiranih v EU in 59 odstotkov v Sloveniji.

Devet od deset vprašanih v EU in Sloveniji se tudi strinja, da bi bilo treba na evropski ravni sprejeti ukrepe za omejitev vpliva naraščajočih cen energije na potrošnike ter podjetja. Še 86 odstotkov Evropejcev in 91 odstotkov Slovencev pa je odgovorilo, da naraščajoče cene energije znatno vplivajo na njihovo kupno moč, je pokazala raziskava.

14.04  Zelenski zagnal globalno platformo za pomoč Ukrajini

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes zagnal globalno spletno platformo za zbiranje sredstev za pomoč Ukrajini. Prek platforme United24 lahko denar Ukrajini nakaže kdorkoli, zbrana sredstva pa bodo namenjena za obrambo in obnovo Ukrajine, je v videosporočilu na twitterju dejal Zelenski. »Z enim klikom lahko donirate sredstva za zaščito naših branilcev, za rešitev naših civilistov in za obnovo Ukrajine,« je v angleščini sporočil ukrajinski predsednik. »Vsa sredstva bodo nakazana nacionalni banki Ukrajine in dodeljena relevantnim ministrstvom,« je sporočil Zelenski in ob tem obljubil, da bodo vsakih 24 ur poročali o uporabi zbranega denarja.

14.01  Evropska komisija napovedala dodatnih 200 milijonov evrov pomoči za Ukrajino

Evropska komisija je danes napovedala dodatnih 200 milijonov evrov za pomoč razseljenim osebam v Ukrajini. »S to novo obljubo ljudem Ukrajine sporočamo: vaš boj je naš boj. Smo z vami,« je ob objavi novega svežnja pomoči na twitterju sporočila predsednica komisije Ursula von der Leyen. »Danes smo se zbrali z jasnim namenom: da podpremo pogumne ljudi Ukrajine, ki se borijo proti agresorju in za svojo svobodo,« pa je dejala predsednica v svojem nagovoru na donatorski konferenci, ki sta jo soorganizirali Poljska in Švedska v sodelovanju z EU.

Pri tem je opozorila, da teče že deseti teden »brutalne invazije« Rusije na Ukrajino. EU je ves ta čas trdno stala ob strani Ukrajini, danes pa se je ponovno odzvala na poziv, naj podpre Ukrajino, je dejala von der Leynova. Spomnila je, da je bilo že prejšnji mesec v okviru globalne kampanje v podporo Ukrajini zbranih 9,1 milijarde evrov za ljudi, ki bežijo pred rusko invazijo, tako znotraj države kot v tujino. »Vemo, da bo potrebno več. In še naprej bomo podpirali Ukrajino,« je zatrdila.

14.00  Ameriški uradniki potrdili pisanje NYT o ameriški obveščevalni pomoči Ukrajini

Ameriški uradniki so menda potrdili, da zagotavljajo obveščevalne podatke, ki so ukrajinskim silam pomagali ciljati in ubiti številne ruske generale, ki so umrli v vojni v Ukrajini. Zdi se, kot piše Guardian, da trditev v New York Timesu, ki citira neimenovane obrambne uradnike, potrjuje sume, da ZDA v realnem času zagotavljajo uporabne obveščevalne podatke, da bi ukrajinski vojski pomagale izbrati tarče visoke vrednosti. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby je na videz potrdil te trditve in priznal, da ZDA zagotavljajo »Ukrajini informacije in obveščevalne podatke, ki jih lahko uporabijo za obrambo«, čeprav je Adrienne Watson, tiskovna predstavnica sveta za nacionalno varnost, dejala, da obveščevalni podatki niso bili zagotovljeni »z namenom ubijanja ruskih generalov«.

13.11  Kremelj zanikal vdor ruskih čet v Azovstal

Kremelj je zanikal, da bi ruske čete vdrle v jeklarno Azovstal v pristaniškem mestu Mariupolj na jugu Ukrajine, kjer so ujeti ukrajinski borci in civilisti, in zatrdil, da tam delujejo humanitarni koridorji, poroča Guardian. Kot povzema Reters, je Dmitrij Peskov na vprašanje, ali je trditev ukrajinskega uradnika, da so ruske čete vdrle na ozemlje jeklarne, resnična, ta novinarje napotil na prejšnji ukaz predsednika Putina, naj ne napadajo jeklarne. Kot piše Guardian, pa je treba omeniti, da je Peskov v preteklosti dejal, da so poročila o nameravani invaziji Rusije na Ukrajino »votla in neutemeljena« iznajdba zahodnih medijev, februarja pa je dejal, da bodo ruske čete »potegnile nazaj v svoje stalne baze« zaključek skupnih vojaških vaj z Belorusijo. Sedem dni po tem, ko je to povedal, je Rusija začela, kot pravi, svojo »posebno vojaško operacijo« znotraj Ukrajine, še navaja Guardian.

12.12  Raziskava Mediane: Zaskrbljenost glede Ukrajine ne upada, a je manj pesimizma glede posledic

Raziskava Mediane kaže, da zaskrbljenost prebivalcev glede vojne v Ukrajini ostaja na istem nivoju. Zaskrbljenost glede njenih posledic je rahlo upadla, ljudi najbolj skrbijo cene energentov in osnovnih življenjskih potrebščin. V aprilu je glede vojne v Ukrajini zelo zaskrbljenih približno 60 odstotkov vprašanih. Okoli 32 odstotkov jih zelo skrbi epidemija koronavirusa, a je ta odstotek glede na marčne rezultate (37,4 odstotka) nekoliko upadel. Tudi v aprilu je še vedno več kot 90 odstotkov prebivalcev Slovenije pričakovalo, da bodo zaradi vojne v Ukrajini narasle cene energentov ter cene osnovnih življenjskih potrebščin. Kljub temu sta oba navedena deleža v aprilu statistično pomembno nižja kot v marcu.

Deleži pri vprašanjih glede zmanjševanja varnosti v Evropi, humanitarne krize in verjetnosti, da se v vojni znajde Slovenija, so primerljivi z marcem. Pomembno (za osem odstotkov) pa se je zmanjšal delež tistih prebivalcev Slovenije, ki pričakujejo, da bo zaradi vojne upadlo število turistov. Še vedno je manj kot odstotek anketirancev, ki menijo, da vojna za prebivalce Slovenije ne bo imela nobenih negativnih učinkov.

11.25  Predsednica nemškega parlamenta bo obiskala Kijev

Predsednica nemškega parlamenta Bärbel Bas namerava odpotovati v Ukrajino na pogovore in skupno počastitev spomina na žrtve druge svetovne vojne, je danes za nemško tiskovno agencijo DPA dejala njena tiskovna predstavnica. Basova naj bi v Kijev odpotovala na povabilo ukrajinskega kolega Ruslana Stefančuka. Prvi visoki nemški politik, ki je ta teden odpotoval v Kijev, je bil vodja konservativne opozicije Friedrich Merz. V Ukrajino nameravajo odpotovati tudi drugi nemški politiki, med njimi zunanja ministrica Annalena Baerbock, navaja DPA.

Nemški kancler Olaf Scholz pa je na drugi strani že večkrat zavrnil vabila iz Kijeva. Dejal je, da v Ukrajino ne more oditi, saj so ukrajinske oblasti v sredini aprila zavrnile državniški obisk nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja. Basova ima sicer kot predsednica parlamenta za Steinmeierjem drugo najvišjo državniško funkcijo v Nemčiji.

11.00  Napeto drugod na vzhodu Ukrajine

Razmere ostajajo – poleg območja Mariupolja in jeklarne Azovstal – napete tudi drugod na vzhodni fronti, kamor je Rusija usmerila svojo ofenzivo po umiku iz drugih delov države. Ukrajinske sile naj bi bile med drugim tarča silovitega topniškega in letalskega obstreljevanja v bližini Donecka. Pri tem naj bi bilo glede na navedbe lokalnih oblasti več mrtvih in ranjenih. Po raketnem napadu v Kramatorsku je bilo poškodovanih 25 ljudi in več stavb, je sporočil vodja doneške vojaške uprave Pavlo Kirilenko. En človek je bil menda ubit v mestu Časiv Jar.

Po besedah guvernerja luganške regije Sergija Kajdaja pa je bilo v obstreljevanju mest Severnodoneck, Lisičansk, Hirske in Popasna ubitih najmanj pet ljudi, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ruska vojska naj bi načrtovala nove napade na mesta Liman, Popasna in Severnodoneck, a naj bi jih ukrajinske sile po lastnih navedbah za zdaj uspešno odbijale.

10.35  Rusija trdi, da je ubila 600 ukrajinskih borcev

Rusija je danes zjutraj sporočila, da je njeno topništvo čez noč napadlo več ukrajinskih položajev in utrdb ter pri tem ubilo 600 borcev. Reuters poroča, da je obrambno ministrstvo povedalo tudi, da so njegove rakete uničile letalsko opremo na letališču Kanatovo v osrednji ukrajinski regiji Kropivnicki in veliko skladišče streliva v južnem mestu Mikolajev.

09.57  Zelenski imenoval novega veleposlanika v Sloveniji

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v sredo podpisal odlok, v katerem je za novega izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Sloveniji imenoval nekdanjega obrambnega ministra Andrija Tarana, piše na spletni strani ukrajinskega predsednika. Zelenski je obenem s položaja veleposlanika razrešil Mihajla Brodoviča, ki je bil veleposlanik v Sloveniji od leta 2015. Taran je bil obrambni minister od marca 2020 do novembra lani, ko je ponudil odstop s položaja. Upokojeni 67-letni generalpodpolkovnik ukrajinskih oboroženih sil je bil v preteklosti med drugim vojaški ataše v ZDA in namestnik vodje obrambne obveščevalne službe. Poleg veleposlanika v Sloveniji je Zelenski v sredo med drugim imenoval še nove veleposlanike v Severni Makedoniji, Črni gori, Romuniji, na Kubi in v Združenih arabskih emiratih.

09.26  Rusija izvaja raketne napade z jedrskimi raketami, pravijo na ministrstvu

Rusija je sporočila, da so njene sile včeraj izvajale simulirane raketne napade z jedrskimi raketami v zahodni enklavi Kaliningrad, stisnjeni med Poljsko in Litvo ob baltski obali, poroča Guardian. »Rusija je vadila simulirane 'elektronske izstrelitve' mobilnih balističnih raket iskander z jedrsko zmogljivostjo,« je sporočilo obrambno ministrstvo. Ruske sile so izvajale posamezne in večkratne napade, ki posnemajo izstrelitve raketnih sistemov, na tarče, kot so letališča, zaščitena infrastruktura, vojaška oprema in poveljniška mesta lažnega sovražnika, citira izjavo AFP. Po izvedenih »elektronskih« izstrelitvah je vojaško osebje izvedlo manever, s katerim so spremenili položaj, da bi se izognili »možnemu povračilnemu napadu«, so dodali na obrambnem ministrstvu. V vajah naj bi sodelovalo več kot sto vojakov.

08.40  Francija in Indija pozvali k takojšnji prekinitvi spopadov v Ukrajini

Indijski premier Narendra Modi je v sredo na obisku v Parizu skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pozval k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi humanitarne krize. Vseeno pa se je znova vzdržal izrecne obsodbe ruske invazije, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Francija in Indija obsojata zločine nad civilisti in pozivata k takojšnji prekinitvi sovražnosti, da bi obe strani pristopili k dialogu in diplomaciji ter končali trpljenje ljudi,« sta Modi in Macron zapisala v skupni izjavi, potem ko sta se sestala na pogovorih in delovni večerji. Oba sta dejala, da se bosta usklajeno in večstransko odzvala na grožnjo, ki jo je konflikt povzročil na področju svetovne preskrbe s hrano, saj je Ukrajina ena glavnih svetovnih proizvajalk pšenice.

Vendar je le Francija neposredno obsodila nezakonito in neupravičeno agresijo ruskih sil na Ukrajino, Indija pa na drugi strani nadaljuje svoje diplomatsko ovinkarjenje med Zahodom in Moskvo. Indija je med vojno v glavnem ohranila nevtralno stališče, se vzdržala resolucij v varnostnem svetu ZN in se ni pridružila zahodnim sankcijam proti Rusiji. Prav tako še vedno kupuje večje količine ruske nafte po nizkih cenah in je odvisna od Moskve, kar zadeva nakupe vojaške opreme. Macronov urad je sicer pred srečanjem sporočil, da bodo Modija seznanili s posledicami vojne za mednarodni red, ne le v EU, temveč tudi v Aziji. Hkrati je menda poudarili, da Francija želi pomagati pri diverzifikaciji preskrbe z vojaško opremo, da se Indija ne bi pretirano zanašala na rusko dobavo orožja.

08.35  Ameriški obveščevalci so Ukrajini menda pomagali ciljati ruske generale

ZDA so zagotovile obveščevalne podatke, ki so ukrajinskim silam pomagali ubiti številne ruske generale, ki so umrli v vojni v Ukrajini, poroča New York Times, ki se sklicuje na visoke ameriške uradnike, piše Guardian. Pomoč pri ciljanju je del tajnega prizadevanja Bidnove administracije, da bi Ukrajini v realnem času zagotovila obveščevalne podatke na bojišču, je zapisal časnik. Washington je menda Ukrajini posredoval podrobnosti o pričakovanih premikih ruskih vojakov in lokaciji ter druge podrobnosti o ruskem mobilnem vojaškem štabu, Ukrajina pa je to pomoč združila z lastnimi obveščevalnimi podatki za izvajanje topniških napadov in drugih napadov, v katerih so bili ubiti ruski častniki. Obveščevalni podatki vključujejo tudi pričakovane premike ruskih vojakov, pridobljene iz nedavnih ameriških ocen o tajnem bojnem načrtu Moskve za spopade v regiji Donbas na vzhodu Ukrajine, so sporočili uradniki. Ukrajinski uradniki so sporočili, da so na bojišču ubili približno 12 ruskih generalov, poroča New York Times. Uradniki niso želeli navesti, koliko generalov je bilo ubitih zaradi pomoči ZDA, je dodal časnik.

08.26  Ukrajinska stran: Rusija ni prekinila ognja

Kljub temu da naj bi bil od danes zjutraj pa do sobote odprt humanitarni koridor in bi veljala prekinitev ognja, Ukrajina trdi, da Rusija nadaljuje ofenzivo na Mariupolj, da bi prevzela nadzor nad jeklarno, in da se hudi boji nadaljujejo, piše Guardian. Ruski okupatorji svoja prizadevanja osredotočajo na blokiranje in uničenje ukrajinskih enot, nameščenih na območju jeklarne Azovstal, so v nedavnem poročilu, ki ga je objavil ukrajinski generalštab oboroženih sil, navedli uradniki.

Ruske sile so po navedbah ukrajinskega generalštaba znova poskušale vdreti v obsežen kompleks jeklarne. »Ob podpori letalskih sil je sovražnik obnovil napade s ciljem zavzetja območja tovarne,« je v jutranjem poročilu zapisala ukrajinska vojska. »Ruski okupatorji se osredotočajo na blokado in poskus uničenja ukrajinskih enot na območju Azovstala,« dodajajo.

Območje jeklarne je še zadnja utrdba ukrajinskih sil v uničenem Mariupolju. Pojavila so se poročila, da naj bi po tednih obleganja ruska vojska že vstopila v kompleks in poveljnik bataljona Azov, katerega pripadniki so prav tako v Azovstalu, je pozno v sredo sporočil, da na območju potekajo »težke krvave bitke«.

07.58  Ukrajina menda znova prevzela nadzor nad naselji v bližini Hersona

Ukrajina je znova prevzela nadzor nad več naselji v okolici Mikolajeva in Hersona na jugu države, so sporočili vojaški uradniki, piše Guardian. Zaradi uspešnih akcij ukrajinskih branilcev so ruske sile »izgubile nadzor nad več naselji na meji regije Mikolajev in Herson«, je zapisano v zadnjem poročilu obveščevalnih služb ukrajinskega generalštaba oboroženih sil.

07.00  Rusija za tri dni prekinila ogenj in tako omogočila humanitarni koridor iz Azovstala

Rusko napovedano tridnevno premirje oziroma prekinitev ognja naj bi se začelo danes v jutranjih urah po srednjeevropskem času in trajalo vse do sobote, kot navaja AFP, ki povzema izjave ruskega obrambnega ministrstva. Tridnevna prekinitev ruskega napada na jeklarno Azovstal je bila napovedana, ko so države članice EU razpravljale o predlagani prepovedi ruske nafte, kar je najtežja poteza bloka od začetka vojne. EU se je tudi zavezala, da bo »znatno povečala« podporo ukrajinski sosedi Moldaviji, kjer je vrsta napadov v separatistični regiji, ki jo podpira Rusija, sprožila bojazen, da bi se lahko vojna, v kateri je umrlo na tisoče ljudi, razširila.

»Ruske oborožene sile bodo zagotovile humanitarni koridor med 8. in 18. uro po moskovskem času (med 6. in 16. uro po srednjeevropskem času, op. STA) 5., 6. in 7. maja za evakuacijo civilistov z območja jeklarne Azovstal,« je v torek v izjavi za javnost zapisalo rusko obrambno ministrstvo. Medtem pa naj bi v sredo Mariupolj obiskal namestnik vodje ruskega predsedniškega štaba in nekdanji predsednik vlade Sergej Kirijenko. Po navedbah vodje samooklicane ljudske republike Doneck Denisa Pušilina je Kirijenko obiskal jeklarno Ilič in mestno pristanišče, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Prav tako naj bi Kirijenko skupaj z generalnim sekretarjem stranke Vladimirja Putina Andrejem Turčakom obiskal tudi mesto Volnovaha. Pušilin je obisk visokega kremeljskega uradnika označil kot sporočilo, da se je Rusija v to regijo vrnila za vedno. Ruske sile pa drugod po države še vedno izvajajo zračne napade na železniški promet, je v sredo sporočil predstavnik ukrajinskih železnic. Po njihovih ocenah naj bi zaradi napadov krepko zamujalo približno 20 vlakov.

06.30  Iz Mariupolja so sinoči evakuirali še 344 ljudi, pravi Zelenski

V drugi operaciji evakuacije so iz Mariupolja rešili še 344 ljudi, je v svojem zadnjem nacionalnem nagovoru potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Kot ga citira Guardian, je sinoči dejal: »Danes je bila zaključena druga faza naše operacije evakuacije iz Mariupolja. Rešenih je bilo 344 ljudi: iz mesta in predmestja. Toliko ljudi je danes odšlo v Zaporožje. Naša ekipa se pripravlja na srečanje z njimi. Vsi med njimi so deležni potrebne pomoči in bodo deležni najbolj skrbne obravnave naše države.« Pri tem je Zelenski dejal, da se nadaljujejo pogajanja za reševanje še preostalih ljudi; civilistov, med njimi žensk in otrok, ki so ujeti v jeklarni Azovstal.

Evakuacijo je potrdila tudi humanitarna koordinatorica ZN v Ukrajini Osnat Lubrani, ki se je na twitterju zahvalila odličnemu usklajevanju ZN in Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC). »Številni civilisti so prišli le z oblačili, ki so jih imeli na sebi, zdaj pa jih moramo podpreti v tem težkem obdobju,« je dodala. Hkrati je vodja delegacije ICRC v Ukrajini Pascal Hundt dejal, da si je oddahnil, ker je bilo rešenih več življenj, in pozdravil obnovljena prizadevanja obeh strani za vzpostavitev varnega prehoda in nadaljevanja evakuacij. ZN in ICRC so v torek namreč zaključili prvo evakuacijo civilistov, pri čemer je več kot sto ljudi zapustilo jeklarno Azovstal, zadnje oporišče ukrajinskega odpora v Mariupolju, v katerem je po navedbah lokalnih oblasti ujetih še več sto civilistov in neznano število borcev.

00.30  V Varšavi donatorska konferenca za Ukrajino

V Varšavi bo danes potekala donatorska konferenca za Ukrajino, ki jo soorganizirata Poljska in Švedska v sodelovanju z EU, udeležil pa se je bo tudi slovenski premier Janez Janša. Na konferenci želijo zbrati dodatna sredstva za Ukrajino, ki se zaradi vojne sooča s težkimi humanitarnimi razmerami. Donatorska konferenca bo namenjena opozarjanju na težke humanitarne razmere prizadetega prebivalstva v Ukrajini ter izrazu podpore in solidarnosti z Ukrajino. V poljskem zunanjem ministrstvu so ta teden priznali, da se je doslej zbralo že ogromno sredstev za Ukrajino, vendar so potrebe zaradi posledic vojne še večje.

Srečanje bo tudi priložnost za dodatne najave pomoči mednarodne donatorske skupnosti za naslovitev nujnih humanitarnih potreb, skladno s humanitarnimi pozivi in humanitarnim odzivnim načrtom. Dodatno bo konferenca ponudila priložnost za razmislek, kako okrepiti odpornost ukrajinskega prebivalstva in nasloviti dolgoročne potrebe, ki izhajajo iz težke humanitarne situacije. Konferenca bo namenjena tudi izmenjavi mnenj o tem, kako se soočiti z gospodarsko obnovo Ukrajine po vojni, napovedujejo v uradu slovenskega premiera.