Neomejen dostop | že od 9,99€
Rusija se je odzvala na odločitev ZDA, da Ukrajini odobrijo 20 milijard dolarjev (19 milijard evrov) posojila, ki bo odplačano iz prihodkov upravljanja zamrznjenega ruskega premoženja. Moskva je ta korak označila za »krajo« in napovedala povračilne ukrepe. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva imajo na voljo »dovolj zmogljivosti in vzvodov za zaseg zahodnega premoženja« v Rusiji, poroča AFP.
Posojilo je del širše zaveze skupine G7, ki je oktobra sprejela načrt za finančno pomoč Ukrajini v skupni vrednosti 50 milijard dolarjev (45 milijard evrov). Sredstva bodo odplačana z dobički, pridobljenimi iz ruskega premoženja, zamrznjenega v okviru sankcij. EU bo prispevala približno 18 milijard evrov, celotna pomoč pa bo izplačana do konca leta 2027.
Ta odločitev je bila sprejeta le mesec dni pred začetkom mandata Donalda Trumpa, ki je že napovedal zmanjšanje ameriške podpore Ukrajini, kar vzbuja skrbi glede dolgoročne ameriške zavezanosti Kijevu.
Da ima Ukrajina legitimno pravico do odškodnine, je za Guardian izjavila tudi Kaja Kallas, nova visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Po njenih besedah zamrznjeno rusko premoženje v EU predstavlja »orodje za pritisk na Rusijo«.
EU že črpa dobičke iz omenjenih ruskih sredstev, ocenjenih na 210 milijard evrov, kar sta več kot dve tretjini vseh ruskih sredstev, zamrznjenih po invaziji na Ukrajino. Vendar pa se EU zadržuje pri popolnem zasegu zaradi pravnih dilem. »Bolje je imeti vrabca v roki kot goloba na strehi,« je dejala Kaja Kallas, pri čemer je poudarila, da ta denar lahko prispeva k »plačilu za škodo, ki jo je Rusija povzročila Ukrajini«. Dodala je, da finančna pomoč Ukrajini ni dejanje dobrodelnosti, temveč naložba v evropsko in svetovno varnost.
V luči možnega zmanjšanja ameriške podpore Ukrajini je Kaja Kallas pozvala Evropo, naj okrepi svojo pomoč. »Če ZDA zmanjšajo pomoč, moramo sami nadaljevati podporo Ukrajini, saj me skrbi, kaj se bo zgodilo, če Rusija zmaga. To bi pomenilo več vojn in večjih konfliktov,« je opozorila. Poudarila je, da je pomoč Ukrajini tudi obramba pred globalnimi grožnjami, med drugim sodelovanjem severnokorejskih vojakov v Ukrajini in kitajskimi vojaškimi vajami v Južnokitajskem morju. »Kitajska se uči iz dejanj Rusije,« je dodala.
Kaja Kallas je ob nastopu funkcije obiskala Kijev in se srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je poudaril, da so diplomatske rešitve mogoče šele, ko Rusija ne bo več zmožna izvajati nadaljnjih napadov. Opozorila je, da Rusija računa na izčrpavanje zahodnih zaveznikov, vendar meni, da je vojno za Ukrajino še vedno možno dobiti.
V širšem kontekstu je poudarila potrebo po usklajenem evropskem pristopu k migracijskim vprašanjem, zlasti glede sirskih beguncev. Poudarila je, da so nekatere evropske države že ustavile obravnavo prošenj za azil ali uvedle programe vračanja in deportacije. »Evropejce zanima, kdaj se bodo begunci lahko vrnili v domovino,« je dejala, vendar je ob tem opozorila, da morajo države članice spoštovati evropska azilna pravila.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji