Rusi (spet) prihajajo

New York – Dolgoletni prijatelj ameriškega predsednika Trumpa Roger Stone, eden od postranskih žrtev preiskave ruskega vplivanja na ameriške volitve iz leta 2016, bo namesto najprej zagroženih devetih let zapora dobil tri leta in štiri mesece. Pritožil se bo tudi na to, medtem pa obveščevalne agencije svarijo pred ruskim vmešavanjem v letošnje volitve. Ameriški prestolnici grozijo novi prepiri in podtikanja po strankarskih ločnicah.

Posebni preiskovalec ruskega vmešavanja v ameriške volitve iz leta 2016 Robert Mueller predsednika Donalda Trumpa ni obtožil sodelovanja z Moskvo, zato pa so šestim njegovim sodelavcem dokazali najrazličnejše prestopke od utaje davkov do lažnega pričanja, zadnje skupaj z grožnjami priči tudi dolgoletnemu svetovalcu republikanskih predsednikov Rogerju Stonu. Ta ima, milo rečeno, živahno preteklost in na hrbtu tetoviran obraz Richarda Nixona, a je ob tako visoki kazni Trump kljub nasprotovanjem svojega pravosodnega ministra eksplodiral s tviti. Poudaril je, da je bila voditeljica porote političarka demokratske stranke, in sodnica je prvotno kazen znižala za dve tretjini.



Roger Stone se bo pritožil tudi na to, da so ga tožilci speljali na led, pa verjame tudi nekdanji Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn. Republikanski predsednik je nekdanjega direktorja FBI-ja Muellerja od vsega začetka obtoževal lova na čarovnice nanj ter mu očital, da ga grehi njegovega zveznega preiskovalnega urada niti najmanj ne zanimajo. Pri tem pa je inšpektor pravosodnega ministrstva Michael Horowitz nedavno dokazal številne lažne izjave agentov in voditeljev FBI-ja pristojnemu sodišču za pridobitev dovoljenja za nadzor nad člani Trumpove predvolilne kampanje.

Trump naj bi že oblikoval odbor za morebitne pomilostitve, saj tako kot pri ukrajinski aferi tudi pri ruski verjame, da je bila le izgovor za obračun z njim. Demokratski nasprotniki pa še naprej verjamejo, da bi morali pri iskanju Trumpovih ruskih ali ukrajinskih povezav samo globlje kopati in res so po poročanju časopisa New York Times v demokratsko nadzorovanem predstavniškem domu kongresa minuli teden poslušali poročila obveščevalnih služb o domnevnem ruskem vmešavanju v tokratne volitve, spet s ciljem Trumpove izvolitve.



Trump je dosedanjega voditelja obveščevalnih služb Josepha Magiura kmalu zatem zamenjal s svojim zvestim veleposlanikom v Nemčiji Richardom Grenellom. Pričanje obveščevalnih agentov v predstavniškem domu je zanj še en dokaz zarot proti njemu, pri miru pa ne pusti niti nekdanje demokratske predsedniške tekmice Hillary Clinton. Ta je po njegovih besedah kriva za več curljanja zaupnih dokumentov kot kdorkoli v zgodovini ZDA ter še za izbris 33 tisoč elektronskih pisem. O tem je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega spraševal v spornem julijskem telefonskem pogovoru, zaradi katerega je moral potem prestati proces razrešitve.

Nekdanja državna sekretarka Clintonova je plačala tudi dosje britanskega obveščevalca Christopherja Steela z obtožbami prostaškega Trumpovega obnašanja v moskovskem hotelu, ki ga ni mogel dokazati niti Robert Mueller. Medtem ko demokrati in republikanci razkrivajo nove, pa čeprav še naprej diametralno nasprotujoče si zarote, je vsaj nekdanja voditeljica oddelka za evropske in ruske zadeve pri predsednikovem svet za nacionalno varnost Fiona Hill je med pričevanji v predstavniškem domu ugibala, ali ni bil tudi Steelov dosje, s katerim se je vse začelo, ruska dezinformacija.