Romarji v Meki pri 48 stopinjah Celzija omedlevajo od vročine

V Meki se v soboto končuje večdnevno romanje hadž, ki letos poteka v pripeki arabskega poletja. Več kot 1.845.000 muslimanskih vernikov, med njimi tudi številni starejši, saj so savdske oblasti odpravile starostno omejitev, ki so jo uvedle med pandemijo covida-19, že več dni moli pod žgočim soncem, pri temperaturah, ki so dosegle 48 stopinj Celzija. Po podatkih savdskega ministrstva za zdravje jih je že več kot dva tisoč utrpelo vročinski udar.

Starejše vročina prizadene najhuje. FOTO: Sajjad Hussain/AFP

Ministrstvo ni navedlo števila smrtnih žrtev med romarji, vendar je iz podatkov, ki so jih objavile različne države, iz katerih so romarji prihajali, mogoče sklepati, da je letos med hadžem umrlo najmanj 230 ljudi. Med smrtnimi žrtvami so običajno zlasti starejši in tisti, ki so na romanje že prišli z zdravstvenimi težavami. Med njimi je bil tudi najstarejši romar iz Irana, ki je na hadžu umrl zaradi zastoja srca, in sicer star 114 let, poroča iranska tiskovna agencija Fars.

Obveznost pred smrtjo

Po številu smrtnih žrtev izstopa Indonezija, država z največjo muslimansko populacijo na svetu. Najmanj 209 Indonezijcev je med letošnjim romanjem izgubilo življenje, je sporočil indonezijski veleposlanik v Savdski Arabiji Eko Hartono. ​Zanikal je sicer, da bi večino indonezijskih smrtnih žrtev povzročil toplotni udar, najpogostejši vzroki smrti so menda težave s srcem in dihali. Dodal pa je, da so nekateri romarji omedleli zaradi vročine.

Več kot 1.845.000 muslimanskih vernikov že več dni moli pod žgočim soncem. FOTO: SPA AFP

Kot ugotavljajo avtorji znanstvenega članka o smrtih med Indonezijskimi romarji na hadžu, objavljenem v Journal of Epidemiology and Global Health, ima Indonezija na leto več kot 500 smrtnih žrtev, druge države pa presega tudi po številu smrti na 100.000 romarjev. Vzrok za tako visoko smrtnost pripisujejo temu, da je pri približno tretjini do polovici romarjev že pred odhodom iz Indonezije prepoznano visoko zdravstveno tveganje zaradi predhodnih bolezni ali starosti. Vera muslimanom nalaga, da morajo vsaj enkrat v življenju na hadž, zato mnogi, ki se zavedajo, da se jim čas izteka, hitijo opraviti sveto dolžnost, preden bi bilo prepozno.

Senc je malo. FOTO: Sajjad Hussain/AFP

Po savdskih statističnih podatkih je od leta 2002 do 2015 umrlo več kot 90.000 romarjev, dejansko število pa bi utegnilo biti še višje. Vendar številni verniki na smrt med hadžem ne gledajo kot na tragedijo – mnogi si želijo umreti na posvečenih tleh, očiščeni grehov. Kot je po smrtonosnem stampedu, ki je na hadžu leta 2015 terjal skoraj 2500 življenj, zapisala novinarka CNN, »bodo bližnji žalujočim dejali, da so bili to srečneži. Mnogi bodo molili, da bi tudi sami imeli takšno srečo.«

Žrtve podnebnih sprememb

Dejansko število žrtev vročinskega udara je verjetno veliko višje, saj številni oboleli niso bili sprejeti v bolnišnice ali klinike, navaja britanski portal Guardian. Vročinski udari so sicer najpogostejši na celodnevnih molitvah na gori Arafat, kjer ni sence. Letos so bili zato ob romarski poti postavljeni lazareti, med romarji pa se je gibalo več tisoč reševalcev.

Molitve na gori Arafat FOTO: Sajjad Hussain/AFP

Verjetno prav zaradi nevarnosti arabskega poletja letos obiskanost hadža še ni dosegla predpandemske ravni, ko se je v Meki gnetlo 2,5 milijona obiskovalcev. Odbor Združenih narodov za podnebne spremembe je že pred leti opozoril, da bi območje zaradi globalnega segrevanja že do konca stoletja lahko postala prevroče za človeško življenje.

Več kot 1.845.000 muslimanskih vernikov že več dni moli pod žgočim soncem. FOTO: SPA AFP