Revščina med nemškimi upokojenci se bo v prihodnjih dveh desetletjih precej povečala. To ugotavljajo raziskovalci Bertelsmannove ustanove. Če je danes tveganju revščine izpostavljenih 16,8 odstotka upokojencev, kar je nekaj več od povprečja v celotni populaciji, se bo do leta 2039 delež zvišal na 21,6 odstotka. Zvezna vlada je zaradi vse slabšega finančnega položaja upokojencev začela pripravljati reformo, ki naj bi te težave odpravila ali vsaj zajezila.



Ključni predlog je uvedba temeljne pokojnine, ki bi jo prejemali vsi upokojenci s 35 leti delovne dobe. Veljati naj bi začela z letom 2021. A stranke v vladi se za zdaj ne strinjajo, ali naj bi jo prejemali vsi, ne glede na premoženjski status, ali pa le tisti brez oziroma z malo premoženja. Raziskovalci v objavljeni študiji sicer ugotavljajo, da bi bilo do takšne temeljne pokojnine, ki naj bi se gibala okoli 950 evrov, upravičenih 3,1 milijona ljudi, ukrep pa bi v prvem letu pokojninsko blagajno stal dodatnih sedem milijard evrov. Takšen ukrep bi tveganje revščine med upokojenci znižal za okoli tri odstotne točke, ocenjujejo. Vseeno pa naraščanja tveganja revščine v tem delu prebivalstva ne bo ustavil.


Revščini v starosti so sicer najbolj izpostavljeni manj izobraženi, tisti, ki živijo sami, kar velja tako za ženske kot za moške, tisti, ki so v aktivni dobi bili dlje časa brezposelni, in tujci. Še posebno skrb vzbuja podatek, kot poudarjajo raziskovalci, da dohodkovne konvergence k povprečju v teh ranljivih skupinah ne opažajo. Tveganju revščine so nadpovprečno izpostavljeni danes in tudi čez dvajset let ne bo nič drugače. Državi torej ne uspeva poskrbeti za enake možnosti za ranljive skupine.

Danes je tveganju revščine izpostavljenih 16,8 odstotka upokojencev, do leta 2039 naj bi jih bilo že 21,6 odstotka.

Revščini v starosti so najbolj izpostavljeni manj izobraženi, tisti, ki živijo sami, dlje časa brezposelni, in tujci.

Če so danes vzhodnonemški upokojenci na boljšem kot zahodnonemški, se bo to čez dve desetletji obrnilo.

Revščini bodo bolj izpostavljeni na vzhodu

Tveganju revščine bodo čez dve desetletji dodatno izpostavljeni upokojenci na vzhodu Nemčije. Če so danes vzhodnonemški upokojenci na boljšem kot zahodnonemški, se bo to čez dve desetletji obrnilo. Razlog za to so slabše gospodarske razmere in posledično zaposlitvene možnosti na vzhodu države v letih po združitvi. O vse slabšem gmotnem položaju upokojencev v Nemčiji priča tudi podatek, da dobrodelne organizacije, ki med revne delijo hrano, ugotavljajo, da se je delež starejših med prejemniki te pomoči v minulem letu povečal kar za petino. To je največ med vsemi družbenimi skupinami. Po takšno pomoč se na dobrodelne organizacije obrne 1,65 milijona Nemcev in kljub ugodni gospodarski rasti je ta številka vsako leto višja. Razlog za to tiči v vse večjem razkoraku med revnimi in bogatimi, na katerega raziskovalci opozarjajo že več let, toda politika se tega problema še ni lotila oziroma so bili dosedanji ukrepi prešibki. Vlada je na primer uvedla minimalno plačo, zvišala otroške dodatke, a razkorak se veča.



Če bi vlada potrdila predlagano temeljno pokojnino, bi se upokojencem pokojnina lahko zvišala tudi za 450 evrov neto, odvisno seveda od dohodka, ki ga trenutno prejemajo. Ukrepa se lahko veselijo tisti, ki so pridelali 35 let delovne dobe, vsi drugi, ki so še vedno pod pragom revščine, pa se bodo še naprej morali zanašati na različne oblike socialne pomoči in doplačilo za najem stanovanja, do katerega so upravičeni najrevnejši upokojenci v državi.
 

Povišali bodo upokojitveno starost

Na splošno se nemška pokojninska blagajna spoprijema z vse večjimi finančnimi pritiski, saj se je začela upokojevati tako imenovana baby boom generacija. Tudi zato bodo v prihodnjih desetih letih upokojitveno starost zvišali s trenutnih 65 (velja tako za moške kot ženske) na 67 let. Treba je dodati, da se bo odmerni odstotek pokojnine do leta 2025 znižal s sedanjih 51 na okoli 48 odstotkov. Na obzorju pa se slikajo še dodatne težave za pokojninsko blagajno in revščino med upokojenci v prihodnje. Namreč, razkorak med tistimi z visokimi in tistimi z nizkimi dohodki se še naprej povečuje. Ginijev količnik, ki meri neenakost razporeditve dohodka, se je v Nemčiji od leta 1991 zvišal z 0,25 na 0,29 točke, kar je na indeksu, ki sega od 0 (popolna enakost) do 1 točke (popolna neenakost), precejšnje povečanje.



Raziskovalci inštituta za ekonomske in družbene raziskave WSI, ki so poročilo o dohodkovni neenakosti objavili ta teden, ugotavljajo, da je razlog za vse večji razkorak dejstvo, da se tisti na vrhu dohodkovne lestvice vse bolj odmikajo tako od povprečja kot od spodnjih družbenih slojev. Najslabše plačani po drugi strani ne zaostajajo vse bolj samo za najbolje plačanimi, ampak izgubljajo tudi stik s srednjim razredom. Poenostavljeno povedano, revščina na dnu lestvice je čedalje bolj zakoreninjena in vse globlja. To pa pomeni, da bo vse več ljudi, tudi ko se bodo upokojili, revnih. Ali, kot opozarjajo raziskovalci, tako visoke stopnje tveganja revščine v nemški družbi, kot jo zaznavajo trenutno, in to kljub gospodarskemu razcvetu, niso zaznali že vse od prvih let po združitvi obeh Nemčij.