V nadaljevanju preberite:

»Verjamem v domnevo, da so ljudje nedolžni, dokler se jim ne dokaže krivda. Verjamem v to idejo, ker sem se odločil verjeti, da so ljudje v osnovi dobri. Odločil sem se verjeti, da vseh zločinov niso zagrešili hudobni ljudje, in poskušam razumeti, da tudi nekateri zelo zelo dobri ljudje počnejo nekatere zelo slabe stvari.«

To pravi odvetnik Martin Vail v filmu Izvirni strah, ki je bil leta 1996 posnet po istoimenskem romanu ameriškega pisatelja Williama Diehla. Gre za film o dvoličnosti slavnega odvetnika, ki zase izbira primere z veliko publiciteto, da bi se prek njih uveljavljal kot nepremagljiva obramba najbolj gnusnih kriminalcev.

Ubitega nadškofa, za čigar na videz blago zunanjostjo se skriva manipulator z nepremičninami in spolni plenilec, devetnajstletnega morilca, ki do popolnosti igra psihično motenega mladeniča z dvojno osebnostjo, na koncu pa tudi celotnega sistema, v katerem se zdi, da zakon – bolj kot človeku in družbi – služi samemu sebi.

To je, mimogrede povedano, film, v katerem je debitiral Edward Northon in za vlogo morilca dobil vrsto uglednih nagrad in v katerem je Richard Gere mojstrsko ustvaril lik Martina Vaila, arogantnega, samovšečnega in slave željnega odvetnika, o katerem je težko reči, kakšen odnos ima do pravice, resnice, s tem pa tudi do zločina in žrtve.