Nagrada za mir japonskemu gibanju za svet brez jedrskega orožja

Nobelovo nagrado za mir so danes v Oslu podelili japonski organizaciji Nihon Hidankjo​ za prizadevanja za svet brez jedrskega orožja. Na seznamu nominirancev za najprestižnejšo izmed Nobelovih nagrad je bilo letos 286 kandidatov – 197 posameznikov in 86 organizacij, za favorite so veljala imena, povezana z Gazo in pomočjo Palestincem, a se je Nobelov odbor odločil za ljudi, ki so preživeli atomsko bombo v Hirošimi in Nagasakiju in so tudi pričevalci grozot, ki ga za seboj pusti takšno uničevalno orožje. 

Gibanje, ki zastopa preživele v jedrskih napadih, znano tudi kot hibakuša, je prejelo Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za svet brez jedrskega orožja in za dokazovanje s pričevanjem prič, da se jedrsko orožje ne sme nikoli več uporabiti, je poudaril predsednik odbora Jørgen Watne Frydnes. 

Kmalu po razglasitvi nagrade so v Tokiu izjavo dali predstavniki organizacije Nihon Hidankjo​, ki so položaj napadenega prebivalstva na Japonskem po drugi svetovni vojni primerjali s položajem v Gazi. »V Gazi krvavijo otroci. Podobno kot na Japonskem pred 80 leti,« je povedal Tošijuki Mimaki. Priznanje, ki ga je dobilo gibanje, bo, kot je povedal predstavnik gibanja, ki so ga pred novinarji oblile solze, spodbuda prizadevanjem, da dokažejo, da je odprava jedrskega orožja mogoča. 

»Jedrsko orožje bi bilo treba absolutno odpraviti ... Jedrsko orožje ne prinaša miru,« je njegovo izjavo povzel AFP. »Če ga bo na primer Rusija uporabila proti Ukrajini ali Izrael proti Gazi, se to ne bo končalo. Politiki bi se morali tega zavedati.«

Usode preživelih v uničujočih napadih so bile dolgo prikrivane in zanemarjene. Leta 1956 so lokalna združenja skupaj z žrtvami poskusov jedrskega orožja na Pacifiku ustanovila Japonsko konfederacijo organizacij žrtev bomb A in H. To ime je bilo v japonščini skrajšano na Nihon Hidankjo. Organizacija je sčasoma postala največja in najvplivnejša organizacija hibakušev na Japonskem. Nihon Hidankjo je zagotovil na tisoče pričevanj, izdal resolucije in javne pozive ter poslal letne delegacije v Združene narode in na različne mirovne konference, da bi svet opozoril na nujnost jedrske razorožitve.

Člani gibanja si neutrudno prizadevajo, da bi dvignili zavedanje o katastrofalnih posledicah uporabe jedrskega orožja, je poudaril odbor. Pričevanja preživelih so v teh prizadevanjih neprecenljiva. K temu, da od takrat jedrsko orožje ni bilo uporabljeno, je mogoče po njegovih besedah pripisati tudi prizadevanju tega gibanja.

Toda danes je tabu proti uporabi jedrskega orožja pod pritiskom, je opozoril odbor. »Jedrske sile posodabljajo in nadgrajujejo svoje arzenale. Zdi se, da se nove države pripravljajo na pridobitev jedrskega orožja, v aktualnih konfliktih je tudi slišati grožnje z uporabo jedrskega orožja. Zato se je v tem zgodovinskem trenutku treba spomniti, kaj je jedrsko orožje – najbolj uničujoče orožje, kar ga je svet videl,« je predsednik odbora poudaril pred 80. obletnico ameriškega napada na Hirošimo in Nagasaki, v katerem je umrlo 120.000 prebivalcev. Primerljivo število jih je v mesecih in letih, ki so sledila, umrlo zaradi opeklin in sevanja. 

»Današnje orožje ima še večjo moč. Ubija lahko milijone, nuklearna vojna lahko uniči našo civilizacijo,« je bilo še mogoče slišati grozljive misli ob razglasitvi letošnjega Nobelovega nagrajenca.

»Nekega dne teh preživelih ne bo več med nami kot prič zgodovine. Vendar pa nove generacije na Japonskem z močno kulturo spomina in nenehno predanostjo prenašajo izkušnje in sporočila teh pričevalcev naprej. Navdihujejo in izobražujejo ljudi po vsem svetu. Tako pomagajo ohranjati jedrski tabu kot pogoj za mirno prihodnost človeštva.«

Kateri so bili drugi kandidati?

Med kandidati so bili generalni sekretar ZN Antonio Guterres, agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu, ki so veljali za ožje favorite. Prav tako so bili po poročanju tujih medijev na njem papež Frančišek, Donald Trump, Elon Musk, nekdanji vodja Nata Jens Stoltenberg, ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, britanski naravoslovec David Attenborough in Novinarji brez meja.

Nekateri strokovnjaki, med njimi vodja Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) Dan Smith, so medtem opozorili, da letos sploh ne bi smeli podeliti nagrade za mir, saj po svetu divja več kot 50 aktivnih konfliktov. Toda Nobelov odbor je opozoril, da je ravno nasprotno bolj kot kadarkoli prej pomembno nagrajevanje mirovnih prizadevanj. »Težko je biti optimist, ko se ozreš po današnjem svetu in se zdi, da mirovne sile niso v ofenzivi,«  je za AFP izjavil sekretar norveškega Nobelovega odbora Olav Njølstad. »Vendar pa so ljudje in organizacije, ki opravljajo odlično delo.« 

Lani je nagrado prejela iranska borka za pravice žensk Narges Mohamadi, ki v Iranu prestaja večletno zaporno kazen. Svoje življenje je posvetila obrambi človekovih pravic, med drugim z zavzemanjem za odpravo smrtne kazni in obvezne nošnje hidžaba za ženske v Iranu. Leto prej sta bila nagrajena beloruski aktivist Ales Bjaljacki ter nevladni organizaciji Memorial in Center za državljanske svoboščin, leta 2021 borca za svobodo izražanja Maria Messa in Dmitrij Muratov, leta 2020 pa svetovni program za hrano.

Najmlajša lavreatka do zdaj je bila pakistanska aktivistka Malala Jusafzai, ki je nagrado prejela leta 2014, ko je bila stara 17 let.

Podelitev Nobelovih nagrad za mir bo v skladu s tradicijo potekala v Oslu, medtem ko bodo preostale podelili v Stockholmu. Podelitev poteka 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela, ki je preminil leta 1896. Vsaka nagrada prinaša tudi 11 milijonov švedskih kron oziroma nekaj več kot 900.000 evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.