Managaua – Danes se bodo predvidoma nadaljevala pogajanja med oblastmi v Nikaragvi in njihovimi nasprotniki, ki jih zastopa Državljanska zveza za pravico in demokracijo (
Alianza Cívica por la Justicia y la Democracia). V pogajanjih posreduje vrh nikaragovske cerkve, ki pa bo, kot poroča časopis
La Prensa, o sodelovanju v vnovičnih pogajanjih še »razmislil«.
Medtem ko pogajalci nikakor ne najdejo skupnega jezika, se protesti in nasilje v Nikaragvi nadaljujejo. V soboto se je v prestolnici Managua zbralo več tisoč podpornikov predsednika
Daniela Ortege, drugod po državi, med drugim v Masayi, Matagalpi in Rivasu, pa so se nadaljevali – po poročanju tujih medijev mirni – protivladni protesti. V nasprotju s soboto je bila nedelja vse prej kot mirna, saj je v različnih krajih po državi umrlo najmanj 14 ljudi, med njimi tudi 18-letnik in policisti; za njihovo smrt oblasti krivijo opozicijske skupine, navaja tiskovna agencija
AFP. Nasprotno je opozicija prepričana, da je za smrti odgovorna vlada.
Alvaro Leiva iz nikaragovskega združenja za človekove pravice v luči tega meni, da je edina posledica vladnega nasilja več smrtnih žrtev, rešitve nesoglasja pa (še) ni na vidiku.
»Gremo na volitve. Ortega (na fotografiji) do 2021,« je v soboto na plakat zapisal podpornik aktualnega predsednika. FOTO: Marvin Recinos/AFP
Ortega zavrnil možnost predčasnih volitev
Od sredine aprila, ko
so se opozicijske skupine na pobudo študentov podale na ulice zaradi sporne reforme socialnega varstva, je po izsledkih Medameriške komisije za človekove pravice do 19. junija umrlo 212 ljudi, po navedbah nevladnih organizacij pa več kot 300. Medtem ko opozicijske skupine vztrajajo, da mora Ortegova vlada odstopiti zaradi smrti, ki jih je povzročila, oblasti demonstrante imenujejo »pučisti« in zavračajo zahteve po predčasnih volitvah.
Predsednik Nikaragve Daniel Ortega nagovarja udeležence sobotnega shoda. Ob njem je podpredsednica, njegova žena Rosario Murillo. FOTO: Inti Ocon/AFP
Da v državi vlada ustavni red, četudi to skupini »pučistov« ni po godu, je svojim podpornikom v soboto zagotovil Daniel Ortega, ki je pred ljudi vnovič stopil po več kot mesecu dni. V svojem govoru je med drugim dejal, da bodo volitve potekale, ko bo čas zanje – torej leta 2021, in ne marca 2019, kot predlagajo opozicijske skupine. Ortega je podpornike nagovoril na »pohodu za varnost in mir«, ki je, kot piše tiskovna agencija
AP, nadomestil tradicionalni spominski shod padca diktature
Anastasia Somoze. Namesto v Masayi, od koder so leta 1979 proti Managui krenili sandinisti, je tak shod letos potekal v prestolnici, saj Masaya velja za središče Ortegovih nasprotnikov.
Barikade demonstrantov v Masayi. FOTO: Oswaldo Rivas/Reuters
Komentarji