Proces integracije v EU je kot lepilo za Zahodni Balkan

Glavni albanski pogajalec z EU Zef Mazi spada med diplomate, ki verjamejo v širitev in evropsko idejo. Po njegovem bo imela Albanija, ki je uradna kandidatka za članstvo v EU leta 2014, tako kot Slovenija številne koristi od polnopravnega članstva.

V pogovoru za Delo je ocenil, da je še veliko prostora za krepitev gospodarskega sodelovanja Slovenije z Albanijo. Prav tako upa, da se bo pandemija covida-19 čim prej končala in da se bo življenje lahko nadaljevalo brez zapiranja mej in drugih omejitvenih ukrepov.

Je cilj, ki ga je ob predstavitvi širitvenega svežnja v Bruslju izpostavil evropski komisar za širitev Olivér Várhelyi in po katerem naj bi Albanija še letos začela pristopna pogajanja z EU, dosegljiv?

V poročilu komisarja, ki je bilo predstavljeno tudi albanskemu parlamentu, so izpostavljene vse zahteve evropske komisije do Albanije. Nekatere jedrne pogoje bomo predvidoma izpolnili do konca novembra. Komisija bi lahko odprla prvo medvladno konferenco še med nemškim predsedovanjem EU. Svet za splošne zadeve EU v Bruslju bo novembra sprejel dve pomembni odločitvi, in sicer odobritev pogajalskega okvira za Albanijo, ki ga je slovenski parlament soglasno podprl, in določitev datuma za prvo medvladno konferenco.

So Nizozemska, Danska in Španija, ki so lani dale rdeči karton Albaniji, spremenile svoja trdna stališča?

Ne morem govoriti v njihovem imenu. Na srečanjih z nizozemskimi kolegi na zunanjem ministrstvu ter z vrsto nizozemskih parlamentarcev in politikov smo jim predložili informacije o zanje občutljivih vprašanjih, vključno s številkami o tem, kaj vse smo naredili za izpolnitev zahteve zagrebškega vrha EU. Ker se zdi, da so bili zadovoljni z odgovori, upam, da bodo premostili pomisleke. Pogovori albanskega in španskega zunanjega ministra so pokazali, da so to geostrateške pozicije držav članic EU, ki se niso spremenile. V igri so različni interesi, eni so bolj občutljivi za imigracijo, drugi za manjšine, tretji za preprodajalce drog. S temi problemi se spoprijemajo povsod, ne le v Albaniji. Treba je poznati natančne številke, ki omogočajo analizo podatkov in primerjavo med državami.

Ministri članic EU za evropske zadeve so zahtevali od Albanije, naj pred dejanskim začetkom pogajanj, torej pred prvo medvladno pogajalsko konferenco, sprejme volilno reformo. Ali ni reforma volilne zakonodaje, po kateri stranke pred volitvami ne bodo smele več sklepati zavezništev in nastopati s skupnimi listami, ki jo je potrdil albanski parlament, v nasprotju z njihovimi pričakovanji?
 

Z novo volilno reformo so se strinjale vse politične stranke pred sprejetjem v parlamentu. Ta dogovor je temeljil na priporočilih OSCE ODIHR, parlament pa je skladno z dogovorom strank in priporočil OSCE najprej spremenil ustavo. Sledila je sprememba volilnega zakona in zakonodaje, ki je odsevala spremembo ustave. Nato je bila izvoljena volilna komisija, predsednik države pa je razpisal splošne volitve za 25. april prihodnje leto.

Ali ni reforma sporna, glede na to, da bo opozicijskim strankam otežila boj proti vladajoči socialistični stranki premiera Edija Rame, ki vlada brez omembe vredne parlamentarne opozicije?

Ne, to ni res. To je zelo enostranski pogled. Gre za nerazumevanje realnosti. Opozicija se je sama odločila za bojkot dela parlamenta, nihče je ni izgnal iz skupščine. V nobeni državi stranke zunaj parlamenta ne vplivajo na odločitve parlamentarnih strank. V vsaki demokratični družbi v EU pomeni, da imaš pravico vladati, če na volitvah dobiš 50,1-odstotno parlamentarno večino. V volilni zakonodaji ne vidim problema, glede na to, da lahko stranke sklepajo zavezništva po volitvah.

Kako daleč je Tirana z izpolnjevanjem pogojev, kot so zagotovitev transparentnega financiranja političnih strank in volilnih kampanj, nadaljnjega izvajanja pravosodne reforme, ki bo zadostila načelu neodvisnosti sodstva in prispevala k vladavini prava, ter dokončanje vzpostavitev struktur za okrepljen boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu?

Nujen je zakon, ki bo opredelil temelje za nadzor financiranja političnih strank in volilnih kampanj. Delegacija OSCE v Tirani se je zavezala, da bo pripravila osnutek zakona na podlagi mednarodnih praks. Končali naj bi ga novembra, sledili bosta ustrezna sodna in parlamentarna procedura. V okviru sodne reforme poteka postopek preverjanja sodnikov, tožilcev in višjih uradnikov policijskih sil. To bo zagotovilo, da bodo v pravosodnih organih in na sodiščih na vseh ravneh preverjeni kadri. Med kandidati za ustavno sodišče so bili potrjeni štirje sodniki, dva sta še v postopku preverjanja, štirje so bili diskvalificirani, kar daljša proces konstituiranja najvišjega organa sodne oblasti. To se dogaja v celotnem pravosodnem sitemu, ki je bil zelo koruptiven.

Evropska komisija je o celotni regiji ugotovila, da je bistven izziv napredek na področju svobode izražanja in medijskega pluralizma, od Albanije pa zahteva spremembo medijske zakonodaje.

Medijska zakonodaja je v procesu opazovanja. Beneška komisija Sveta Evrope je po pregledu osnutka podala štiri priporočila. To obravnava parlamentarna delovna skupina skupaj z radijskimi in televizijskimi avtoritetami, nevladnimi organizacijami, drugimi interesnimi skupinami in delegacijo EU. Implementacija priporočil in priprava predloga zakona, ki bo šel v parlamentarno proceduro, sta v zadnji fazi.
 

Se strinjate z oceno albanskega predsednika Iljira Mete, da je premier z izjavo, da bosta imela Kosovo in Albanija čez nekaj let skupnega predsednika, škodil procesu priznavanja neodvisnosti Kosova?

Ne komentiram izjav politikov svoje države. To ne spada v okvir moje službe in mojega mandata. Pristojen sem za probleme EU integracije, politiki pa bi morali sami pojasniti lastne izjave.


 

Kakšen pomen ima za odnose s Srbijo izjava obrambnega ministra Aleksandra Vulina, da Tirana in Priština nadaljujeta projekt velike Albanije, ker je Edi Rama izjavil, da bo Drač tudi kosovsko pristanišče?

Ne bi rad fantaziral o veliki ali manjši Albaniji. Albanci so na svojem mestu, kjer koli so na Balkanu. Albanija je ohranjala absolutno konstruktivno vlogo in miroljubno politiko v vseh dogodkih, ki so se odvijali na Balkanu. Podpirala je vsako pobudo, ki je spodbujala dialog med Prištino in Beogradom. Podprla je tudi washingtonski sporazum, ker verjame, da je dialog korak v pravo smer, tudi če se strani ne strinjata. Pogovor premika spore v smeri rešitve problema in premaguje ovire, ki še obstajajo.

Kako resno so v Bruslju vzeli izjavo Edija Rame, da je zveza Kosova in Albanije realna možnost, če bo regija izgubila perspektivo vstopa v EU?

Politični voditelji predstavljajo svoje stranke. Rama je premier moje države, ki ve, kaj govori, in je za to odgovoren. Proces integracije v EU je dobrodošel, ker pomaga ohranjati stabilnost, mir in varnost na Balkanu. To je dobrodošlo tudi za dolgoročno perspektivo vseh držav v EU. Ko bodo balkanske države vstopile v EU, meje ne bodo več pomembne, tako kot niso med Slovenijo in Italijo ali Hrvaško in Madžarsko. Meje izgubijo definicijo, kot v schengenskih državah, kjer se lahko voziš od Švedske do Hrvaške brez kontrole. To je material, ki deluje kot lepilo za države Zahodnega Balkana, tudi za Albanijo. Na neki točki v prihodnosti vidimo skupni evropski prostor, vključno z Zahodnim Balkanom. To bi bila spet ena in celovita Evropa za vse.


 

Kdaj bi lahko Albanija postala članica EU, glede na to, da članstva zaradi nove širitvene metodologije niti teoretično ni mogoče pričakovati prej kot v petih letih?

Težko rečem. Strinjali smo se z novo metodologijo, ki je bila sprejeta na vrhu EU v Zagrebu. Upamo, da bo procesu širitve EU, ki se preveč zapleta s Severno Makedonijo in Črno goro, in našemu načinu, da pridemo vse bližje, dala politični kompas, da bo zmanjšala birokracijo in pospešila pristopni proces. Ne vem, kdaj bomo sedli za mizo. Ko bodo članice EU odprle prvo medvladno konferenco, bo odvisno od Bruslja, kdaj se bodo začela pogajanja o poglavjih. Glede na izkušnje držav, ki so se pridružile pred nami, je težko napovedati, kako dolgo bo trajal proces. Bistvo je, da smo odločeni, da se bomo pogajali in pridružili. To je politična usmeritev. Nočem špekulirati.
 

Kakšno težo ima za Tirano zagotovilo slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja, da bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala Albanijo pri njeni poti v EU?

Naša država ceni slovensko pozicijo in je hvaležna za njeno podporo, ki je kontinuirana. Slovenija podpira Albanijo tudi v težkih trenutkih, kot med lanskim potresom, ki je Albanijo prizadel med pandemijo. Ljubljana nam je tudi ponudila pomoč pri vseh poglavjih, ko se bodo začela pogajanja. Na vseh ravneh naše družbe se zavedajo, da so slovenski narod, država, parlament, vlada, predsednik in ljudje z nami. Politično sodelovanje med državama je odlično, je pa še veliko prostora za krepitev gospodarskega sodelovanja. Še zlasti zdaj, ko bo nova pravna ureditev zagotavljala vlagateljem večjo pravno varnost, kot je bila doslej.
 

Albanija bo za saniranje ekonomskih posledic pandemije covida-19 vložila 2,8 odstotka BDP. Mar ni to veliko premalo?

Vlada je za boj proti covidu-19 namenila v okviru letošnjega proračuna velik delež dostopnih sredstev, glede na to, da se bližamo koncu leta. Uporabila je tudi proračunske rezerve. Veliko pomoči smo že dobili od evropske komisije, v novem ekonomskem okviru pa bodo države Zahodnega Balkana dobile še več pomoči za odpravo posledic pandemije in okrevanje gospodarstva. Za sanacijo posledic bo Albanija namenila toliko sredstev, kot bo potrebno, ker so zdravje prebivalstva in človeški viri najpomembnejša dobrina za državo. Nemara smo glede na BDP res vložili premalo sredstev, vendar se je covid-19 zgodil, ko je bil proračun že pod streho, Albanija pa je poleg tega tudi država v razvoju.