Pristop Severne Makedonije k Natu v strateškem interesu Slovenije

Državni zbor je danes pričakovano ratificiral pristopni protokol Severne Makedonije k Natu. Zakon o ratifikaciji je podprlo 72 poslancev, proti pa jih je bilo 12 iz vrst Levice in Slovenske nacionalne stranke. Slovenija podpira tudi njeno približevanje EU, ki bi lahko že v prvi polovici leta sporočila datum začetka pristopnih pogajanj.

Poslanci SMC, SAB, Desusa, LMŠ, SD, NSi in SDS so poudarili, da so evroatlanstke povezave Severne Makedonije in Zahodnega Balkana v strateškem interesu Slovenije, ker bodo prispevale k miru, stabilnosti in večji varnosti v regiji. Spomnili so, da je Slovenija prispevala svoj delež k rešitvi spora o imenu med Makedonijo in Grčijo, ki je trajal skoraj tri desetletja. Po njihovem je pomembno tudi sporočilo, da vrata Nata ostajajo odprta za vse države Zahodnega Balkana in da je vsa nerešena dvostranska vprašanja mogoče rešiti po mirni poti. To je močno sporočilo tako za Zahodni Balkan kot za Evropo in ves svet.
 

Proti ratifikaciji Levica in SNS

Poslanski skupini Levice in SNS sta glasovali proti zaradi nasprotovanja Natu kot imperialistični organizaciji. Po njihovem mnenju članstvo v zavezništvu ni v interesu makedonskih državljanov. V Levici so spomnili, da je padec zavajajočega referenduma o podpori sporazuma z Grčijo jasno povedal, da je večina proti izsiljenemu sporazumu. Da je bil referendum goljufija, je opozoril tudi poslanec SNS Zmago Jelinčič, ki je prepričan, da je izguba imena začetek konca države. Kot je še menil, klečeplazenje vodi v razpad države in je čez deset let ne bo več. V Levici in SNS so tudi prepričani, da vstop države v Nato ne bo prispeval k večji varnosti v regiji.


 

Rešitev zgodovinskih antagonizmov

Predsednik sobranja Talat Xhaferi je v nagovoru poslancem prepoznal Slovence in Slovenijo kot prave prijatelje, ki so jim pomagali pri ustvarjanju njihove sedanjosti, česar ne bodo pozabili. Izrazil je prepričanje, da bodo še naprej sodelovali pri gradnji združene Evrope. Po njegovem so po sprejetju sporazuma, ki je rešil spor o imenu, vsi zmagovalci in poraženci. Zavzel se je za intenzivno sodelovanje s Slovenijo v procesu, ki bo zahteval od Severne Makedonije boleče reforme, predvsem v pravosodju in javni upravi, pa tudi tudi v civilnem sektorju.

Ker so skupaj z Bolgarijo in Grčijo presegli zgodovinske antagonizme, ki so bili pogosto iracionalni, je Xhaferi izrazil upanje, da bosta tudi Beograd in Priština z dialogom čim prej rešila nerešena vprašanja in da bodo tudi v BiH našli rešitve, ki bodo omogočile funkcionalnost države. Na koncu je izpostavil gospodarsko trgovinsko menjavo, ki se je lani povečala in se približuje 300 milijonom evrov na leto. Sklenil je z besedami, da obstajajo možnosti za njeno okrepitev, kar lahko parlamenta pospešita z izboljšanjem pogojev za naložbe, in da računajo na slovenske izkušnje tudi pri črpanju sredstev iz evropskih skladov.