Privolil v začetek prenosa oblasti, čeprav poraza še ni priznal

Ameriški predsednik Donald Trump je več kot dva tedna po porazu na volitvah 3. novembra Upravi splošnih služb (GSA) dovolil začetek tranzicije oblasti, čeprav volilnega poraza še vedno ni priznal. Novoizvoljeni predsednik Joe Biden se doslej ni mogel neovirano pripravljati na prevzem oblasti 20. januarja 2021.

Biden namreč ni imel dostopa do proračunskih sredstev, predvidenih za tranzicijo, in dostopa do zveznih agencij. Ni imel na primer dostopa do zvezne policije FBI, ki vodi postopke pregleda preteklosti ministrskih in drugih kandidatov za visoke vladne položaje, prav tako ni imel dostopa do obveščevalnih poročil.



Trump je novico tvitnil, pred tem pa je v javnost prišlo pismo šefice GSA Emily Murphy, ki je doslej blokirala tranzicijo med iskanjem nove zaposlitve.

Sporočila je, da se je sama odločila za začetek tranzicije na podlagi zakona in dostopnih dejstev. »Nikoli ni nihče name pritiskal neposredno ali posredno,« je sporočila v pismu Bidnu.



Odločitev je bila potrjena po tem, ko je volilna komisija Michigana potrdila Bidnovo zmago.


 

Večina držav mora zmago potrditi do začetka decembra

Doslej Trumpu z nobeno tožbo ni uspelo spremeniti izida volitev. Danes naj bi Bidnovo zmago med drugimi potrdila tudi Nevada, večina držav pa mora to storiti do začetka decembra. Poleg Michigana je od držav, kjer je bil izid tesen, Bidnovo zmago že potrdila Georgia, ne glede na to, da bodo tam še enkrat šteli glasovnice na zahtevo Turmpove kampanje.

Trump je v tvitu še sporočil, da se bodo borili naprej in da verjame v zmago. »Kljub temu pa v interesu države priporočam, naj Emily stori vse, kar je potrebno glede uvodnih protokolov, in svoji ekipi sem naročil isto,« je tvitnil Trump.

Pred potrditvijo volilnega izida v Michiganu se je opogumilo še nekaj republikancev, ki so javno zahtevali začetek tranzicije. Med njimi senator iz Tennesseeja Lamar Alexander, ki se januarja odpravlja v pokoj, pa tudi senator iz Ohia Rob Portman. Že prej so to storili med drugim senatorji Mitt Romney iz Utaha, Lisa Murkowski iz Aljaske, Ben Sasse iz Nebraske, Shelley Moore Capito iz Zahodne Virginije in Susan Collins iz Maina.

Začetek tranzicije je v ponedeljek zahtevalo 160 direktorjev ameriških podjetij ter več kot sto republikanskih strokovnjakov za nacionalno varnost, med njimi ministri nekdanjih republikanskih vlad.

Biden nadaljuje predstavljanje ministrskih kandidatov

Demokrat Joe Biden bo danes nadaljeval objave imen ministrskih kandidatov svoje vlade, ki bo začela delati 20. januarja prihodnje leto po njegovi prisegi.



Za naslednika Mika Pompea na položaju ameriškega zunanjega ministra je imenoval 58-letnega Antonyja Blinkna. Blinken, ki velja za enega najtesnejših Bidnovih svetovalcev na področju zunanje politike, je bil za časa predsedovanja Baracka Obame namestnik državnega sekretarja.  Imenovanja kažejo na preobrat v ameriški zunanji politiki, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegova naloga bo po poročanju AFP, da ZDA vrne k pariškemu podnebnemu sporazumu, v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in da obudi iranski jedrski dogovor.
 

Preobrat v ameriški zunanji politiki

Novoizvoljeni predsednik bo imel tudi posebnega odposlanca za podnebje, ki ne bo potreboval potrditve v senatu. Za ta položaj je izbral nekdanjega zunanjega ministra Johna Kerryja, ki je v imenu ZDA podpisal pariški podnebni sporazum. Njegovo imenovanje je jasen znak, da bo nova ameriška vlada v nasprotju s trenutno znova zavezana boju proti podnebnim spremembam, navaja AFP. Njegovo imenovanje so že pozdravile skupine okoljskih aktivistov.

Biden je že prejšnji teden sporočil, da je novega finančnega ministra oziroma finančno ministrico že izbral. Med glavnimi kandidati mediji omenjajo nekdanjo predsednico ameriške centralne banke Federal Reserve Janet Yellen. Če bo zares imenovana, bo postala prva ženska na tem položaju. Ženska pa bi lahko prvič prevzela tudi vodenje ameriškega obrambnega ministrstva. Kot glavna favoritka za ta položaj namreč velja 59-letna Michele Flournoy.

Za svetovalca za nacionalno varnost je novoizvoljeni predsednik imenoval še enega tesnega sodelavca Jaka Sullivana. 43-letnik je bil Bidnov svetovalec za nacionalno varnost že, ko je bil ta Obamov podpredsednik.

35-letna Linda Thomas-Greenfield, ki je temnopolta, bo postala nova ameriška veleposlanica pri Združenih narodih. Na položaj ministra za domovinsko varnost namerava Biden imenovati Alejandra Mayorkasa, ki se je rodil na Kubi.

Na položaj nacionalne direktorice za obveščevalne dejavnosti namerava Biden imenovati Avril Haines, ki je bila v preteklosti namestnica direktorja obveščevalne agencije Cia in namestnica ministra za domovinsko varnost.

Seznam imen po poročanju AFP kaže na to, da namerava demokrat svoji državi povrniti vlogo vodje multilateralnih zavezništev, kar je v nasprotju s sloganom aktualnega predsednika Donalda Trumpa »Najprej Amerika«. Biden je ob tem tvitnil, da »bodo znova združili svet, da bi se soočili z izzivi, s katerimi se ne more nobena država soočiti sama«. »Čas je za obnovitev ameriškega vodenja,« je dodal.