Izraelska vojska je izdala ukaze o evakuaciji za območja v Libanonu, ki skupaj predstavljajo četrtino ozemlja te države. S svojih domov pa je moralo od septembra, ko je Izrael okrepil napade, oditi okoli milijon prebivalcev Libanona, so danes sporočili iz Združenih narodov.

»Zdaj je več kot 25 odstotkov države pod neposrednim izraelskim vojaškim ukazom za evakuacijo,« je danes v Ženevi dejala direktorica urada ZN za begunce (UNHCR) za Bližnji vzhod Rema Jamous Imseis.

Od nedavne okrepitve izraelskih napadov je bilo razseljenega približno petina prebivalstva Libanona. Po skoraj enem letu čezmejnega obstreljevanja z libanonskim gibanjem Hezbolah je Izrael konec septembra razširil napade in začel ciljati tudi prestolnico Bejrut, v začetku oktobra pa je sprožil tudi kopensko invazijo.

Življenje je od začetka izraelske kampanje izgubilo okoli 2200 ljudi, več kot 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi obstreljevanja in napadov so okoli 70 odstotkov šol spremenili v začasna zatočišča, pouk pa so odpovedali, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Po podatkih sklada ZN za otroke (Unicef) in Svetovnega programa za hrano (WFP) okoli 190.000 razseljenih ljudi živi v začasnih zatočiščih, večina pa se jih je zateklo k prijateljem in sorodnikom.

WFP vsak dan zagotavlja pripravljene obroke hrane za približno 200.000 ljudi, zagotavlja pa tudi finančno pomoč. Unicef pa v sodelovanju z vlado, ministrstvi in partnerji zagotavlja osnovno pomoč za otroke in njihove družine.

Organizaciji ZN opozarjata, da so starši zaskrbljeni glede varnosti otrok, tudi v novih zavetiščih. Nujno je treba zagotoviti zaščito civilistov, kot to določa mednarodno humanitarno pravo, ki mora biti spoštovano, sta še poudarili agenciji.

V Libanonu tudi slovenski vojaški opazovalec, ki za zdaj ni ogrožen

Včeraj je na severu Libanona po podatkih tamkajšnjega zdravstvenega ministrstva umrlo najmanj 21 ljudi. FOTO: Omar Ibrahim/Reuters

V okviru organizacije UNTSO pod okriljem ZN na jugu Libanona deluje tudi slovenski vojak. V nedavnih napadih izraelskih sil na pripadnike misije ZN ni bil ogrožen, so pa razmere na območju zelo resne in nevarne, je za STA potrdila tiskovna predstavnica Slovenske vojske Nina Raduha. 

V 26. kontingentu Slovenske vojske (SV) v okviru Organizacije ZN za nadzor premirja (UNTSO) delujeta pravzaprav dva slovenska vojaška opazovalca, eden je v Izraelu, drugi pa v Libanonu. Slednji je v bazi ZN v Nakuri na jugu države, kjer je bilo v zadnjem času več napadov izraelskih sil na pripadnike misije ZN v državi (Unifil) in še naprej opravlja naloge v skladu z usmeritvami vodstva misije in njenim mandatom, pri čemer upošteva vse varnostne ukrepe, je povedala Nina Raduha.

Vojska z obema pripadnikoma v okviru UNTSO vzdržuje redne kontakte in spremlja razmere, nazadnje so bili v stiku v ponedeljek. Pripadnik SV, ki se nahaja v Libanonu, je v bazi Unifila. Glede morebitne evakuacije pripadnikov SV je Raduha dejala, da mora takšno odločitev sprejeti vlada, potrebno pa bi bilo tudi usklajevanje z vodstvom misije.

Izraelska vojska, ki je od četrtka izvedla več napadov na poslopja in pripadnike Unifil, je sicer izdala ukaze o evakuaciji za območja v Libanonu, ki skupaj predstavljajo četrtino ozemlja te države. S svojih domov je moral od septembra, ko je Izrael okrepil napade, oditi okoli milijon prebivalcev Libanona. »Več kot 25 odstotkov države je pod neposrednim izraelskim vojaškim ukazom za evakuacijo,« je danes v Ženevi dejala direktorica urada ZN za begunce (UNHCR) za Bližnji vzhod Rema Jamous Imseis.

Od nedavne okrepitve izraelskih napadov je bila razseljena približno petina prebivalstva Libanona. Življenje je od začetka izraelske kampanje izgubilo okoli 2200 ljudi, več kot 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi obstreljevanja in napadov so okoli 70 odstotkov šol spremenili v začasna zatočišča, pouk pa so odpovedali, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Zaskrbljenost zaradi incidentov, ki ogrožajo varnost pripadnikov misije Unifil v Libanonu, je včeraj izrazil tudi varnostni svet Združenih narodov, kljub temu pa vodja mirovnih operacij ZN Jean-Pierre Lacroix vztraja, da se misija, ki ima približno deset tisoč pripadnikov, ne glede na zahteve Izraela ne bo umaknila s svojih položajev. Kot je dejal, čutijo zavezo po svojih najboljši močeh končati mandat, ki jim ga je dal varnostni svet. Včeraj so k ustavitvi napadov nanje pozvali tudi zunanji ministri Evropske unije.

Varnostni svet je o položaju v Libanonu razpravljal za zaprtimi vrati, zatem pa objavil izjavo za medije predsedujoče v oktobru, veleposlanice Švice Pascale Baeriswyl. Ta ima sicer nekoliko manjšo težo kot predsedniška izjava, je pa sprejeta soglasno. »Člani varnostnega sveta so v luči nadaljevanja sovražnosti ob modri črti izrazili resno zaskrbljenost po tem, ko so bili v zadnjih dneh napadeni številni položaji Unifila, nekaj pripadnikov misije pa je bilo ranjenih,« je sporočila.

FOTO: Fathi Al-Masri/AFP

Izjava za medije za napade na pripadnike Unifila ne okrivi neposredno Izraela, temveč poziva vse strani, naj spoštujejo varnost misije, ter poudarja, da ne smejo biti nikoli tarča napada.

Generalni podsekretar ZN za mirovne operacije Jean-Pierre Lacroix, ki je varnostni svet ZN za zaprtimi vrati seznanil z dogajanjem, pa je poudaril, da so se odločili, da bo Unifil ostal, kjer je. To so sklenili ne glede na pozive izraelske vojske, naj se misija umakne s položajev, ki so v bližini modre črte, območja na meji med Izraelom in Libanonom, ki ga varujejo modre čelade. Lacroix je zagotovil, da je tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres potrdil namero, da Unifil ostane na svojih položajih.

Benjamin Netanjahu  je včeraj znova pozval misijo, naj se umakne z določenih položajev, in ostro zanikal, da bi izraelska vojska ciljala mirovne sile. FOTO: Reuters

V izraelskih napadih na položaje Hezbolaha v Libanonu je bilo doslej ranjenih pet pripadnikov Unifila. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je včeraj znova pozval misijo, naj se umakne z določenih položajev, in ostro zanikal, da bi izraelska vojska ciljala mirovne sile.

Je pa Netanjahu ZDA menda zagotovil, da povračilni napad na Iran ne bo usmerjen proti jedrskim in naftnim objektom islamske republike. Predsednik ZDA Joe Biden je že kmalu po iranskem napadu Izraelu odsvetoval napade na naftna polja islamske republike, posvaril pa je tudi pred napadi na njene jedrske objekte, da bi se izognili širitvi vojne na Bližnjem vzhodu in skokom cen energije na svetovnih trgih. »Prisluhnemo mnenju ZDA, vendar bomo končno odločitev sprejeli na podlagi naših nacionalnih interesov,« so sporočili z urada izraelskega premierja.

Tako Netanjahu kot obrambni minister Joav Galant ter načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi so sicer Teheranu že večkrat zagrozili z maščevanjem, potem ko je Iran 1. oktobra nad Izrael izstrelili približno 200 raket. Napad naj bi bil odgovor na umore vodje šiitskega gibanja Hezbolah Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana. Tarče naj bi bila izraelska vojaška oporišča.

Več kot 20 mrtvih v dolini Beka

Izraelska vojska medtem danes nadaljuje napade na Libanon, kjer je bila njihova tarča dolina Beka na vzhodu države. V ponedeljek je bilo v enem od redkih napadov Izraela na severu Libanona ubitih najmanj 22 ljudi, večinoma ženske in otroci. Šiitsko gibanje Hezbolah medtem poroča o nadaljnjih spopadih z izraelskimi vojaki. 

Izrael trdi, da so cilj njegovih napadov utrdbe Hezbolaha, obenem pa obstreljuje tudi druge dele države. Libanonski mediji so poročali tudi o napadih blizu obalnega mesta Tir in ob reki Litani v notranjosti države. Poleg tega je bilo po podatkih ZN v ponedeljkovem napadu na severu države ubitih najmanj 22 civilistov, med njimi tudi dve ženski in 12 otrok. Še osem ljudi je bilo ranjenih.

Izraelske sile so zadele stavbo v večinsko krščanski vasi Aito, v katero naj bi se po navedbah domačinov nedavno vselila družina, razseljena zaradi napadov v drugih delih države. Libanonski varnostni vir je za AFP dejal, da je bila hiša tarča napada kmalu po tem, ko je tja v avtomobilu prispel moški. Izraelski napadi so bili sicer doslej večinoma omejeni na pretežno šiitska muslimanska območja v južnem delu Libanona.

Združeni narodi so danes pozvali k »takojšnji, neodvisni in temeljiti preiskavi« tega napada. »Izražamo resne pomisleke glede spoštovanja pravil vojne ter načel sorazmernosti in proporcionalnosti napadov,« je ob tem dejal tiskovni predstavnik urada ZN za človekove pravice (OHCHR) Jeremy Laurence.

Hezbolah medtem danes poroča o nadaljevanju spopadov v bližini kraja Rab Tlatin na jugu Libanona, ob tem naj bi borci gibanja zaustavili napredovanje izraelskih enot blizu mesta Mardž Ajun. Izraelska vojska je sporočila, da premikov svojih vojakov ne komentira. Obenem je Hezbolah po lastnih navedbah sestrelil izraelski dron in izstrelil več raket nad sever Izraela, v ponedeljek zvečer pa tudi na predmestja Tel Aviva, kjer so se oglasile opozorilne sirene. Izraelska vojska je sporočila, da je prestregla vse zračne grožnje.

Cepljenje proti otroški paralizi bodo izvajali v treh fazah, ki naj bi trajale po štiri dni. FOTO: Ramadan Abed/Reuters

Regionalna direktorica Amnesty International za Bližnji vzhod in severno Afriko Heba Morajef je opozorila, da bi Izrael moral nemudoma omogočiti neoviran vstop pomoči v Gazo, vključno s hrano in gorivom. Dodala je, da so ljudje prisiljeni »izbirati med lakoto in razselitvijo, medtem ko se njihove domove in ulice neusmiljeno obstreljuje«. Tudi Svetovni program za hrano (WFP) sporoča, da v Gazo vstopa premalo humanitarne pomoči.

ZDA so medtem izraelski vladi pred dvema dnevoma poslale pismo, s katerim so izrazile globoko zaskrbljenost nad humanitarnimi razmerami v Gazi. V pismu opozarjajo, da je Izrael prejšnji mesec zavrnil ali oviral skoraj 90 odstotkov humanitarnih premikov med severno in južno Gazo.

V luči tega ZDA s pismom, ki sta ga podpisala državni sekretar Anthony Blinken in obrambni minister Lloyd Austin, zahtevajo, da Izrael v roku 30 dni sprejme konkretne ukrepe za povečanje oskrbe s humanitarno pomočjo, sicer bi mu ZDA lahko omejile dobavo vojaške pomoči, poroča britanski BBC.