Princ »morda vedel, morda pa tudi ne«

Čeprav je Cia princa Mohameda bin Salmana razglasila za naročnika umora novinarja Džamala Hašodžija, je Trump danes sporočil le to, da je savdski prestolonaslednik za ta tragični dogodek »morda vedel, morda pa tudi ne«.

Po njegovih besedah ameriške obveščevalne službe še preučujejo informacije in je povsem mogoče, da je bil MbS, kakor pravijo savdskemu prestolonasledniku, o umoru obveščen, a da so za Washington pomembnejši odnosi s Savdsko Arabijo, ki je velika ameriška zaveznica proti Iranu. »ZDA bodo ostale neomajna zaveznica Savdske Arabije, da bi zagotovile interese naše države, Izraela in drugih partnerjev v regiji,« je izjavil Trump. Pred dnevi je napovedal temeljito poročilo o primeru, a je včeraj Bela hiša postregla le s to njegovo izjavo. Še »slepec bi opazil«, da je umor novinarja naročil MbS, kakor pravijo savdskemu prestolonasledniku, je pred tem za ameriško televizijo ABC povedal neimenovani visoki uradnik ameriškega zunanjega ministrstva. V ameriških medijih so se pojavile informacije, da je zunanji minister Mike Pompeo prejšnji mesec v Riadu predlagal MbS, naj kot krivca »potunka« koga drugega iz kraljeve družine.

Savdski zunanji minister Adel al Džubeir je včeraj »kategorično« zavrnil obtožbe, da je novinarjev umor naročil prestolonaslednik. V pogovoru za savdski časnik Al Šark al Avsat je povedal, da ni realnih dokazov za takšne trditve. »Voditelji Savdske Arabije, ki jih predstavljata kralj in prestolonaslednik, so za nas rdeča črta, zato ne bomo dopustili poskusov, da bi jo prestopili oziroma jima škodovali ali ju spodkopavali,« je povedal al Džubeir, ki je bil do leta 2015 savdski veleposlanik v Washingtonu.
 

Družinska zarota

Če je verjeti ekskluzivnemu poročilu agencije Reuters, v Savdski Arabiji niso tako enotni v obrambi svojih voditeljev, kakor je zatrdil njihov vodja diplomacije. Včeraj so se novinarji te agencije pogovarjali s tremi neimenovanimi viri blizu savdskemu dvoru, ti pa so jim razkrili, da je nastal razkol v kraljevi družini, saj nekateri njeni člani poskušajo preprečiti, da bi 33-letni MbS prišel na prestol. »Veliko princev in bratrancev iz vplivnih vej družine Al Savd si želi, da bi kdo drug nasledil kralja Salmana, a nočejo ukrepati, dokler je 82-letni prestolonaslednikov oče še živ. Zavedajo se, da ni velike verjetnosti, da bi se kralj obrnil proti svojemu najljubšemu sinu,« so zapisali za Reuters. Po njihovih informacijah v kraljevi družini kujejo zaroto, da bi po kraljevi smrti prevzel prestol njegov šest let mlajši brat, princ Ahmed bin Abdulaziz.



Edini še živi brat savdskega monarha nima podpore le v družini in varnostnih strukturah v državi, menda ga podpirajo tudi nekatere zahodne države. Tudi visoki predstavniki ameriške administracije so baje v zadnjih tednih večkrat namignili, da ne bi imeli nič proti, če bi po Salmanovi smrti vodenje države prevzel njegov brat. V Washingtonu MbS ni padel v nemilost šele po grozljivem umoru njegovega kritika Hašodžija, že prej so mu zamerili načrtovanje nakupa ruskih protiraketnih sistemov S-400 triumf. O nabavi raznovrstne ruske oborožitve – od protitankovskega orožja, metalcev granat in raket do kalašnikovk – se je oktobra lani med prvim obiskom kakega savdskega monarha v Moskvi dogovoril že njegov oče Salman bin Abdul Aziz al Savd, pogajanja o nakupu sodobnih raketnih sistemov pa še potekajo. »Pogodbo smo podpisali že med kraljevim obiskom. Zdaj se pogovarjamo o tehničnih podrobnostih tehnološkega prenosa,« je na začetku junija razkril savdski veleposlanik v Moskvi Raid bin Halid Krimli. Konec septembra je izjavil, da se v Riadu nadejajo, da zaradi tega nakupa »nihče ne bo uvedel sankcij proti nam«. V Washingtonu so namreč s temi zagrozili tako Indiji kot Turčiji, ki sta se prav tako odločili za nakup tega od ameriškega patriota učinkovitejšega ruskega protiraketnega ščita. Savdska Arabija je po Indiji drugi največji uvoznik oborožitve na svetu, od Američanov pa kupi več kot 60 odstotkov svojega orožja.
 

»Demokratična« izbira naslednika

Lani je iz savdskega dvora pricurljalo, da je bil kraljev mlajši brat princ Abdulaziz, ki je bil štiri desetletja namestnik notranjega ministra, eden od treh članov posebne komisije o nasledstvu, ki so takrat nasprotovali kraljevi odločitvi, da bo za naslednika postavil MbS. V Savdski Arabiji v nasprotju z zahodnimi monarhijami namreč nimajo pravila, da po kraljevi smrti avtomatično zasede prestol njegov najstarejši sin, temveč imajo bolj demokratično plemensko tradicijo: o nasledniku posredno odloča na stotine princev iz različnih vej kraljeve družine, ki predlagajo svoje kandidate, med njimi pa v 34-članski nasledstveni komisiji izberejo tistega, o katerem mislijo, da je najbolj sposoben.
 

Ljubitelj palač in jaht

MbS je priljubljen med podaniki zaradi uvajanja gospodarskih in družbenih reform, kakor sta odprtje kinodvoran ali odprava prepovedi vožnje avtomobilov ženskam. Se je pa zameril številnim družinskim članom, saj je dal zapreti kakih 30 princev, med njimi tudi prejšnjega prestolonaslednika, ki so jih javno poniževali ter jim odvzeli premoženje. Medtem ko so te obtožili korupcije, je MbS rušil rekorde v potrošenih milijardah dolarjev za gradnjo palač, nakup luksuzne jahte in dopolnitev svoje umetniške zbirke s sliko Leonarda da Vincija.