Prigožin med žrtvami strmoglavljenja letala, potrdili ruski organi

Med žrtvami strmoglavljenja manjšega potniškega letala, domnevno na poti iz Moskve v Sankt Peterburg, v katerem je umrlo vseh deset potnikov in članov posadke, je bil tudi Jevgenij Prigožin, vodja in ustanovitelj zloglasne Wagnerjeve skupine, ki je konec junija poskušal z oboroženo vstajo zrušiti vodstvo ruske vojske oziroma ministrstva za obrambo. Njegovo smrt so poleg ruskih oblasti po poročanju zahodnih medijev potrdili tudi v vrstah Wagnerjeve skupine.

Zasebno letalo Embraer Legacy je po navedbah ruske agencije za zračni promet strmoglavilo na območju Tverske oblasti. »Na letalu je bilo deset ljudi, vključno s tremi člani posadke. Po predhodnih podatkih so vsi na krovu umrli,« so sporočili z ruskega ministrstva za izredne razmere. Ali je bil Prigožin tudi dejansko na letalu v času strmoglavljenja, ni bilo jasno vse do večera, ko je to potrdila agencija za zračni promet. Skupaj z njim je bil na letalu tudi glavni poveljnik wagnerjevcev Dmitri Utkin, je poročal Reuters.

Zahod nad strmoglavljenjem ni presenečen

Brez zatekanja k hitrim sklepom je bilo težko spregledati dejstvo, da je letalo z radarja izginilo natanko dva meseca po oboroženi vstaji pripadnikov Wagnerjeve skupine, s katero je Jevgenij Prigožin sprožil največjo varnostno krizo v več kot dve desetletji dolgi vladavini ruskega predsednika Vladimirja Putina. Vstaja je trajala manj kot 48 ur, končala pa se je z dogovorom med nekdanjima zaveznikoma, na podlagi katerega je oligarh v zameno za varnostne garancije umaknil svoje enote nazaj v baze. Prigožin je tudi privolil v življenje v eksilu v Belorusiji, a je bil od takrat večkrat opažen na ruskih tleh.

Ta teden se je Prigožin prvič po vstaji pojavil v videoposnetku, najverjetneje posnetem nekje v Afriki, v katerem je napovedal, da bo Rusija s pomočjo Wagnerjeve skupine še povečala svoj vpliv na vseh celinah. Oligarh je Wagnerjevo skupino ustanovil leta 2014, ta pa je od takrat postala eden ključnih vzvodov za širjenje ruskega vpliva v svetu. Wagnerjevci so pustili močan odtis zlasti na Bližnjem vzhodu in v več afriških državah, kjer so po navedbah zahodnih uradnikov vpleteni v številna grozodejstva in kršitve človekovih pravic.

Iz prvih odzivov zahodnih politikov je bilo sklepati, da jih strmoglavljanje letala ni presenetilo. »Zelo težko bi našli kogarkoli, ki bi intuitivno mislil, da gre za naključje. Tako se zgodi, da politični nasprotniki, ki po mnenju Vladimirja Putina ogrožajo njegovo oblast, ne umrejo naravno,« je incident za poljsko državno televizijo komentiral poljski zunanji minister Zbigniew Rau.

Vstaja spodnesla tudi generala

Na dan strmoglavljenja letala je v Rusiji odjeknila tudi novica o razrešitvi Sergeja Surovikina s položaja poveljnika ruskih zračnih in vesoljskih sil. Z njo so na površje znova priplavala ugibanja o tem, kdo vse je pred 23. junijem vedel za Prigožinove načrte v povezavi z vstajo. Razrešitev poveljnika bi vzbudila precej manj pozornosti, če se za Surovikinom pred dvema mesecema ne bi izgubila večina sledi.

General »armagedon«, znan po svojih surovih taktikah bojevanja, se v javnosti ni pojavil že vse od začetka oboroženega pohoda, med katerim so wagnerjevci zavzeli strateško pomembno mesto Rostov na Donu in ubili vsaj trinajst pripadnikov ruske vojske. Sergej Surovikin je bil nekaj časa poveljnik vseh ruskih sil v Ukrajini, nato pa se je 23. junija pogreznil v zemljo, kmalu za tem, ko je na videoposnetku pozval wagnerjevce, naj odložijo orožje in se umaknejo v baze.

Izginotje generala, ki ga bo na položaju poveljnika zračnih in vesoljskih sil začasno zamenjal generalpolkovnik Viktor Afzalov, so spremljala številna ugibanja, kje je, potem ko je konec junija več zahodnih medijev, sklicujoč se na ruske in zahodne vire, poročalo o Surovikinovem pridržanju. Sredi tega meseca so po ruskih vojaških spletnih kanalih zakrožile navedbe, da je general v hišnem priporu, a tudi te so ostale nepotrjene. Šele novica o generalovi razrešitvi s položaja poveljnika ruskih zračnih in vesoljskih sil, je dala prvi konkreten odgovor o njegovem statusu, ne pa tudi o tem, kakšna utegne biti njegova usoda.

Ob položaj zaradi tesnih vezi z oligarhom

»Bil je razrešen s položaja poveljnika, iz vojske pa ni bil odpuščen. To pomeni, da bo morda dobil kakšno novo funkcijo,« je za Delo pojasnil Oleg Ignatov, višji analitik za Rusijo pri Mednarodni krizni skupini, rekoč, da je ruski voditelj v preteklosti generale že odstavljal s položajev in jih nato imenoval na nove. »Možno je, da bo Surovikina doletela enaka usoda. Očitno ni bil izoliran zato, ker bi nekaj vedel o puču, ampak zato, ker je imel zelo tesne vezi s Prigožinom.«

Informacije o tem, da je bil Surovikin naklonjen šefu Wagnerjeve skupine, so se pojavile že kmalu po vstaji, in vendar ni bilo jasno, ali to pomeni, da je general vedel za Prigožinove načrte oziroma kakorkoli sodeloval pri pripravi oboroženega pohoda proti Moskvi, s katerim je vodja Wagnerjeve skupine s položajev želel odstraniti obrambnega ministra Sergeja Šojguja in načelnika generalštaba Valerija Gerasimova.

Odgovor na to vprašanje so bržčas iskali tudi v Kremlju, kjer so hitro poskušali potegniti črto pod junijskimi dogodki, tudi z izogibanjem velikim kadrovskim čistkam. »Mislim, da Putin ni razpoložen za obsežne kadrovske menjave. Zaveda se, da bi to lahko bil velik stres za vojsko, ki je sredi vojne. Poleg tega ne mara nenadnih sprememb. Očitno se je odločil, da gre za konflikt med njegovimi podrejenimi, ne med njim in Prigožinom, zato je bil vpliv krize dokaj omejen,« je pojasnil sogovornik.